90 let od požiga Narodnega doma v Trstu

90 let od požiga Narodnega doma v Trstu

Prodaja Narodnega doma

Plakat z vabilom na družabnost v Narodni dom

Narodni dom v Trstu je bil simbol slovenske in slovanske prisotnosti. Problem Narodnega doma še danes ni povsem zaključen. Delno nam je dal prav 19. člen zakona štev. 38 iz leta 2001 o zaščiti slovenske jezikovne manjšine v deželi FJK. V letu 2004 smo se Slovenci simbolno vrnili v Narodni dom po letu 1920, vendar je slovenska prisotnost vezana na tri prostore v pritličju stavbe.
Zato ni nazorna samo zgodba o požigu v letu 1920, temveč tudi kasnejša. Prodaja oziroma razprodaja Narodnega doma v letu 1924 je samo žalosten epilog zgodbe o nasilju, ki je bilo storjeno nad slovensko in slovansko skupnostjo v Trstu tistega tragičnega poletnega dne 13. julija 1920.
Po napadu in požigu je bil Narodni dom velika ruševina. Po razumljivem obupu in globoki žalosti je prevladala želja po življenju in obnovi. Sprožili so nabiralno akcijo, natisnjene so bile posebne razglednice za denarno nabirko. Želja in volja sta bili nedvomno močni, vendar nezadostni. Gospodarska in finančna struktura slovenske in slovanske skupnosti v Trstu je bila pod udarom novih italijanskih oblasti, zato denarni zavodi niso mogli izkazovati velike finančne pomoči. Nadalje je treba upoštevati takratno politično stanje, saj so prav take razmere pripomogle k uničenju Narodnega doma.
Italijanske oblasti niso priznavale nobene sokrivde glede dogodkov, ki so se odvijali na dan 13. julija 1920. Politično društvo Edinost je sestavilo spomenico ter jo 1. septembra 1920 oddalo guvernerju v Trstu , da bi jo posredoval predsedniku vlade. Spomenico je guverner komentiral takole: “ (…) La versione dei fatti data dai rappresentanti della Società politica Edinost è invece del tutto falsa.(…)” Beseda “falsa” je podčrtana na originalu. Od italijanskih oblasti ni bilo mogoče pričakovati niti naklonjenosti, kaj šele pomisliti na morebitno odškodnino.
Ob tem je bila prisotna še dodatna stran problema. Ruševina Narodnega doma je ogrožala sam obstoj in poslovanje Tržaške posojilnice in hranilnica (TPH), ki je bila lastnica stavbe in stavbišča. Vse to je potrebno upoštevati, ko govorimo o prodaji ali razprodaji Narodnega doma v Trstu v letu 1924.
Sama vrednost stavbe je bila ocenjena na okrog 15 milijonov lir v letu 1920. V današnji vrednosti bi rekli, da je vrednost okrog 19 milijard lir ali skoraj 10 milijonov evrov. Ruševine so bile ocenjene med 4 do 5 milijonov takratnih lir, prodajna cena je bila le 1.400.000 lir. Prodaja ali bolje razprodaja je bila izvršena 28. novembra 1924.

Milan Pahor