Pust 2011

Pust 2011

Sovodenjska balada o povodnem možu

Udarna brigada sovodenjskega pusta (Foto Marjan Kemperle)

Sovodenjski pustni delavec, belobradi Ferdinand - a v domačem kraju ga vsi poznajo za Nandija - je v četrtek zvečer na najbolj zgovoren način pokazal, v kakšnem stanju se nahaja sovodenjski pustni voz: »Imamo že roke v garžtu,« je dejal, se posmejal in stisnil pesti v žepa zelene bunde.
Takoj je bilo jasno: če imaš roke v žepu, pomeni, da si vse, kar je bilo treba postoriti z rokami, že opravil. In res: sovodenjski pustni voz je bil do potankosti izdelan in pobarvan. Prav tako so bili izdelani tudi drugi elementi, ki jih bodo dodali vozu, ko bo danes zapustil delovišče na Malnišču »za poskusno vožnjo«. Sovodenjci so bili prisiljeni pohiteti, saj bodo že jutri nastopili na goriškem pustnem sprevodu, nekakšni »generalki« pred sobotno udeležbo na 44. Kraškem pustu na Opčinah.
Voz so pripravljali v veliki hali, nekdanji kokošjereji. Tam, kjer so nekoč putke nesnice kokodakale in nosile jajca, je konec lanskega novembra začel rasti voz, ki je - tematsko vzeto - tako sovodenjski, da bolj sovodenjski ne bi mogel biti. Sovodnje ležijo na sotočju Soče in Vipave. Voda je njen naravni element. Zadnja leta se je kar nekaj krat zgodilo, da se je voda poigrala, preplavila kopno in spravila ljudi v obup. Pa so sovodenjski pustni delavci poskusili poiskati vzrok za tisto zlo, in ga tudi našli. Vsega je kriv ... povodni mož. Namesto, da bi urejevala tok vodà, se je vodna pošast polenila, tako sta ji reki ušli z bregov. Zato so se v Sovodnjah odločili, da s prstom pokažejo na lenuha, in postavili so ga na voz.
Idejo, zamisel, je lahko dobiti, težko pa jo je potem realizirati, je modroval Marko, eden od sovodenjskih umetniških mojstrov. On in Silvia, iz Benetk v Sovodnje priseljena črnolaska, sta poskrbela za barvno-likovno podobo voza. Njuna umetniška žilica je na vozu zaživela od začetka januarja. Prej pa je bilo treba delo nastaviti, z železnim ogrodjem, z železno mrežo, z lepljenjem papirja nanjo. Sovodenjski voz je zrastel z delom in spodbudo kakih dvanajstih najbolj vnetih pustnih delavcev. Luka vztraja pri pustu od 17. leta dalje, počasi je postal pravi izvedenec za vse: za hidravliko, elektriko, železje, barve, polistirol. Nandi si s pustom krati pokoj; z Ivanom sta verjetno starosti udarne pustne čete. Delo ni od muh in jemlje mnogo časa. Natančni Nandi si je pred leti s pustarskim kolegom Dragotom zapisoval opravljene ure, od začetka do konca. Na koncu sta si nabrala kar 200 pustnih ur vsak. To je, kot če bi delala osem dni in osem ur nepretrgoma. Brez pavze. Ali skoraj, saj je sam Nandi priznal, da se kdaj pa kdaj v pustni klapi najde čas za »slastne klobasice, krodigin in, seveda, požirek domačega.«
Prav družabnost je ena od gonil sovodenjskega pusta. Ta prevzema zelo široko generacijsko paleto. Če sta Nandi in Ivan po letih najbolj izkušena, sta pa Simone in Davide po letih najbolj perspektivna, ker sta pač med najmlajšimi. V četrtek sta se sukala med velikimi plavutastimi kraki, ki ju bodo, šele ko bo voz zapustil lopo, pritrdili k trupu vodne pošasti. Ob zidovih so bili naslonjeni še drugi elementi: slapovi, ki bodo pljuskali z Rubijskega gradu na vozu in poplavili pustni sprevod; platno pobarvano v zeleno-modre luske povodnega moža, ki ga je s svojim šiviljskim znanjem izdelala gospa Rita. Druga dva »krivca« za poplave, so sovodenjski pustni delavci dali »pod ključ«. Luka je povedal, zakaj. »Živalici« sta izdelani iz polistirola, ne bi hoteli, da bi jih predčasno poškodovali. Vsekakor pa je odprl vrata stranske sobice in pokazal na velika temnorjava bobra, tista, ki sta s svojim naravnim jezom zajezila reko, da je preplavila. Tudi bobra bosta lenarila, kar na ležalnikih: bober s cigaro v ustih, bobrovka s koktejlom v roki.
Glavna atrakcija sovodenjskega pusta pa bo gotovo povodni mož. Strašanski, da bi se ga še Prešernova prevzetna Urška zbala in ne bi zaplesala z njim. Velikanski, saj bo, ko ga bo hidravlični bat dvignil visoko na vozu, presegal višino dvonadstropne hiše.
Voz je dolg kakih 9 metrov, širok 2 metra 30 centimetrov, v sprevodu pa bo še širši: za 80 centimetrov na vsaki strani, saj bodo vozu ob bok pritaknili pljuskajoče valove. Ob vozu se bo v pustnih kostumih veseljačila sovodenjska klapa. »Kakih petdeset nas bo,« je s kančkom grenkobe napovedal Luka. Po njegovem mnenju očitno premalo. Kajti ... In že je iz dolgoletnega zagnanega pustnega delavca privrela polemika: »Sovodnje štejejo kakih 900 prebivalcev in zmorejo le kakih 50 pustovalcev. Gabrje so manjše od Sovodenj, njihova skupina pa šteje vedno kakih 70 udeležencev. Štmaver pa si s samimi 150 prebivalci lahko privošči voz s kar sto pustnimi šemami. Bo že res, da priskočijo Štmavru na pomoč tudi veseljaki iz drugih bližnjih vasi, a tolikšna udeležba kaže na sovodenjsko pustno skromnost.« Kljub temu, da sodeluje s pustnim vozom le 5,5 odstotka domačega prebivalstva pa ostajajo Sovodnje s svojim Karnivalom osrednja zamejska pustna atrakcija na Goriškem.
V četrtek zvečer so domala vsi pustni delavci »imeli roke v garžtu« ter si zadovoljni ogledovali opravljeno delo. Čopiči so ležali ob izpraznjenih pločevinkah, pomazanih z barvo, ostanki železja so samevali v ozadju.
»Več kot 95 odstotkov dela je opravljeno,« je ugotavljal Marko. »Manjka le še pol dneva dela,« je ocenil, in pojasnil, kaj. Danes bodo odpeljali voz iz hale na dvorišče. Na prostem bodo preverili gibanje na vozu, od dvigovanja povodnega moža do vseh drugih sinhroniziranih premikov. Ostale elemente, z borbom in bobrovko vred bodo stlačili v furgon, ki jih bo jutri odpeljal v Gorico, kjer bo voz dokončno sestavljen. Sovodenjce čaka nato pravi pustni tour de force: na pustno soboto bodo nastopili na Opčinah, v nedeljo na sovodenjskem Karnivalu, v torek pa jih še čaka Tržič.
Na Goriškem so Sovodenjci enkrat zmagali, dvakrat so osvojili drugo mesto, večkrat so bili tretji, se je spominjal Luka. Na Opčinah je nekaj let kazalo, da so se naročili na osmo mesto: štirikrat so bili osmi, dvakrat pa so se uvrstili mesto više.
Jih bo strašanski povodni mož letos popeljal na oder zmagovalcev?

Marjan Kemperle