Pust 2011

Pust 2011

Openski merjasec na Kettejevem molu

Openski pustni delavci (KROMA)

Openski pust ne pozna ne petka ne svetka. V nedeljo popoldne je skupina pustnih delavcev v pokriti lopi na dvorišču Prosvetnega doma nadaljevala z uresničevanjem letošnjega openskega voza. Mladi so zanj izbrali sicer nekoliko kavbojski naslov - Tržaški rodeo - vsebina pa je kraško nadvse aktualna, kar potrjuje že bežen pogled na ogromno »živalico« na vozu. Rjav, ščetinast merjasec z ostrima belima čekanoma rije po molu San Carlo, ki mu je Dragotin Kette pred stoletjem posvetil svoj znameniti pesniški ciklus. A poanta voza ni izrazito pesniška, temveč bolj politična, saj merjasca, ki je pridrvel na pomol iz komaj razparane občinske palače, jaha sama prva občinska lutka.
Navezanost na Kraški pust mora biti pri teh fantih res orjaška, če so žrtvovali nedeljsko popoldne za svoj vaški voz. In to sploh ni bila prva žrtvovana nedelja. Kajti, priprava na openski pust je kar posejana z žrtvovanimi nedeljami. Prva je bila tja sredi septembra, ko je bilo treba z železjem in ponjavami na novo zgraditi in pred dežjem in mrazom zavarovati veliko, kakih šest metrov visoko lopo. Gradnja je trajala dve, tri nedelje. Lopa pa ne bo ostala na dvorišču Prosvetnega doma na veke vekov. Po pustu jo bodo morali spet razgraditi, da bi prepustila prostor kioskom prvomajskega praznika.
To Sizifovo delo opravljajo openski mladci že nekaj let, kar pa ni omajalo njihovega zagona. Oktobra so delali ob sobotah in nedeljah, januarja je postalo njihovo delo vsakodnevno oziroma ... vsakovečerno. Garnituro kakih dvajsetih pod lopo delujočih fantov dopolnjuje skupina kakih desetih deklet, izvedenk za kostume in koreografijo.
Openski pustni voz je bil v nedeljo že dobro izdelan. Gregor je z več kot pet metrov visokega zidarskega odra »dodal« merjascu še nekaj ščetin z barvo, ki mu jo je z lestve ponujal Ervin. Bradati Davorin - Tičko za prijatelje - je nadzoroval sceno. Kraški skupnosti je dobro znan, saj je se »daljnega leta 1989« poročil na Kraški ohceti ter se on - nekdanji župan Majence, napol Dolinčan in napol Mačkoljan - preselil na Opčine ter po sledeh letošnje pustne kraljice Filomene Kavke Prstopavke postal še sam prstopavc.
Hidravlični in električni mehanizmi so bili že preizkušeni. Naprave za premikanje so bile v domeni elektrikarja Marka in orodnega mehanika Mirana. Ta je začel sodelovati z openskim pustom s štirinajstimi, to je »njegov« sedmi pust. Vanj je tudi vnesel znanje, pridobljeno na delovnem mestu v tovarni Wartsila. Tako se je od » navadnega pustnega delavca« zadnja leta povzpel v nekakšnega »vodjo pustnih del« in postal podpredsednik, prvi za predsednikom Devanom, ki mu na Opčinah priznavajo veliko zaslugo. V drugi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja je »združil klapo«, da so Opčine po več letih spet imele svoj voz na domačem pustu, znamenit bančni sef, v spomin na propadlo banko.
Ob pustu pač vse prav pride: vsak prinese »nekaj meštjerja,« so povedali. Tako je na primer Luka s tankim čopičem kot nekakšen zamejski Velasquez z milimetrsko natančnostjo mojstrsko dopolnjeval belo-rdeči rokav prve občinske lutke, ki bo skušala udomačiti merjasca. Zanj je to že 14. pustni voz, za Gregorja peti. Robi, Alan, Seba, Trta in še drugi sodijo v opensko udarno pustno brigado. Med njimi je tudi Martin. Prihaja sicer iz Doberdoba, a kaj ko ga je srce pripeljalo na Opčine in sedaj utripa v sozvočju z domačo pustno klapo.
Izdelava pustnega voza, naprave, kostumi drago stanejo. Na Opčinah si kar sami pomagajo. Domači sprevod nekaj navrže, gostovanje na tržaškem pustu tudi, nekaj so privarčevali iz prejšnjih let, po domačih trgovinah in javnih lokalih pa škatlice nabirajo prostovoljne prispevke vaščanov. Nekaj pa openski pustni veseljaki naberejo tudi med nedeljskim sprehodom po vasi. Takrat zaigra harmonika, fantje in dekleta zapojejo, vaščani odprejo svoja vrata pustovalcem, star običaj se z mladimi pretaka v vedno novo fešto. Za Gregorja je to sploh najlepša plat openskega pusta. Po tolikih delovnih nedeljah se praznična pustna nedelja prav prileže.

Marjan Kemperle