Pust 2011

Pust 2011

Bazovski recept za neapeljske odpadke

Za Walterja je pust kot ljubezen: gre skozi želodec (Kroma)

Bazovski pustni delavci že šesto leto zapored pripravljajo alegorični voz v prijaznem izgnanstvu. V Dragi so nekdanji senik preuredili v pravcato pustno delavnico s priključenima ... frizerskim salonom in kuhinjo. Prvo leto so senik »zaprli« z najlonom, a je v njem tako zeblo, da so se odločili za korenit poseg: namestili so prave premične stene, napeljali elektriko, vodo, pripravili ogrevanje, da je bilo tudi v najhujši burji delovanje v veliki hali kar prijetno.
Delovišče je bilo sredi tedna pestro zasedeno. V sredini je kraljeval velik voz. Ob njem je Saša v črni delovni obleki in s prav tako črno varilno masko na obrazu varil kose železa. Mič, kot mu pravijo domačini, je poklicni kovač, pa tudi prava duša, veliki ustvarjalec bazovskega voza, kot mu priznavajo ostali pustni delavci. Kovaškega dela je bilo na pretek. To je takoj razvidno ob pogledu na velik zabojnik na vozu. Kot se je Indiana Jones v znanem filmu o templju smrti vratolomno peljal v rudarskem vozičku, tako bo na Kraškem pustu bazovski zabojnik hitel po tračnicah gor in dol po vozu in neutrudno odvažal odpadke najbolj onesnaženega italijanskega mesta. Kam? V vesolje, seveda! A kaj, ko se bo v zabojniku znašel tudi sam največji svetovni izvedenec za neapeljske odpadke ...
Tega izvedenca je pustno izoblikoval Robert-Pipca, medtem ko je Mirko poskrbel, da bo tudi njegov največji politični oporečnik fino zaživel na vozu. Ivan, poklicni elektrikar, je s svojim znanjem zajamčil, da se bo vsa zadeva iztekla do pičice brezhibno in predvsem varno.
V delavnici so letos uredili tudi ... frizerski salon. Frizer Stefano je v torek pravkar z razpršilcem črnil lasišče največjega svetovnega izvedenca za neapeljske odpadke z asfaltno-katransko barvo. Svoje opravilo je izvedel tako profesionalno, da bi si lahko služil kruh (in še marsikaj) v Arcoreju. Seveda, če bi prej spremenil spol, je nekdo pikro pripomnil.
Bazovci so v letošnji pustni projekt vpregli vse, kar je tipično bazovsko. Tudi astronomski observatorij. Tu so verjetno dobili navdih za sonce in planete, ki bodo krožili okrog voza. Sonce je res prava umetnost. Izdelali so ga iz izrezanih kosov plastenk, pobarvanih z rumeno barvo. Reciklaža je tudi za Bazovce imperativ, saj je treba pri gradnji voza čim več prišparati.
Podoben imperativ je sodelovanje nežnega spola: Bog varuj, če bi žensk ne bilo! je vzkliknil Walter. Delja, Ingrid, Lučana, pa še druga dekleta in predvsem mame so poskrbele za vso barvito opremo. Mame imajo več pustnih izkušenj, zato ni čudno, da so pri izdelavi bolj uspešne od deklet, je bilo splošno mnenje moškega dela bazovskega voza.
Letos se je vse začelo sredi januarja. Osem pustnih delavcev je prijelo za delo in garalo vsak večer ob glasbeni družbi raznih Adijev Smolarjev in Andrejev Šifrerjev. Starim pustnim lisjakom se le pridružil tudi mlad, a že svetovno znan zamejski jadralec Simon. Njegova prisotnost je sprožila tehtno ugibanje: ko bi prevzel mesto skipperja vesoljske ladjice, ki bo odpeljala neapeljske odpadke na rdeči Mars, bi postal celo ... vesoljsko znan!
Delavnica je bila zadnje dni pravcato delovišče, s kosi železa, plastenkami, pločevinkami, jeklenkami za varjenje, barvami, čopiči, kosi polistirola. Ob strani pa so si Bazovci uredili tudi kuhinjo. Kajti med pustom in ljubeznijo v Bazovici ni veliko razlike: oba gresta ... skozi želodec. Tako je Walter postavil ponev na plinski štedilnik, prilil olja, prižgal, in že se je prijetni vonj po klobasicah pomešal z vonjem po barvah in varjenju.
Priprava pusta je zahtevno delo, je pripovedoval Walter. A tudi zabava. In večerna družabnost ob toplem krožniku in polnem kozarčku je - kdaj pa kdaj - prav tako pomembna kot lepo izdelan pustni element. Saj sodelovanje pri pustu je - po svoje - podobno kot petje pri pevskem zboru ali igranje pri športnem društvu, je menil Walter.
Jutri bo bazovski vesoljski voz »priletel« iz Drage na Opčine. Ob njem in na njem se bo sukalo kakih 80 marsovčkov, okrog se bodo vrteli vsi planeti našega osončja, z obročastim Saturnom vred. Na čelu te vesoljne ekspedicije pa bo zaplesalo ogromno rumeno sonce, ki bo - kljub mrzlim napovedim - gotovo ogrelo letošnji bazovski pust.

Marjan Kemperle