20 let samostojnosti Slovenije

20 let samostojnosti Slovenije

Za nekaj dni je bilo uredništvo Primorskega dnevnika kot centrala dopisnikov z bojnega polja

Fotografije so iz dogajanja prispevali Mario Magajna, Davorin Križmančič, Marko Marinčič in Marko Čubej

Primorski dnevnik je vseskozi neposredno spremljal vse faze razpadanja razpadanja nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije. Poročanje je večinoma slonelo na prispevkih tedanjega dopisnika v Ljubljani in nekdanjega odgovornega urednika Boga Samse in pogostih komentarjih Boža Kovača. Temu je treba dodati številne agencijske vesti in fotografije. Tako so si bralci lahko vsak dan preko svežih informacij in komentarjev ustvarili sliko dogajanja na Balkanu, ki je postopno začelo dobivati vse bolj dramatične tone.
Ob osamosvojitvi Slovenije pa se je redakcija dnevnika spremenila tako rekoč v centralo dopisnikov z bojnega polja. Kljub temu, da se je dnevnik nahajal v velikih finančnih težavah in so ravno takrat potekala intenzivna prizadevanja za pridobitev državnih sredstev, so novinarji, fotoreporterji in vsi drugi dali resnično vse od sebe, da je bilo dogajanje ob osamosvajanju Slovenije zabeleženo temeljito in verodostojno.
Bogu Samsi in Božu Kovaču se je v Ljubljani pridružil še Rado Gruden, tako da je bila dnevna informacija iz slovenske prestolnice več kot izčrpna. Več kolegov tržaške kronike je sledilo burnemu dogajanju na mejnih prehodih od Milj do Komna, ki jih je tudi s tanki poskušala zavzeti Jugoslovanska ljudska armada. Na prizorišču dogajanja, ki je zaživelo v vsej dramatičnosti na straneh dnevnika, sta bila dnevno Sandor Tence in Marjan Kemperle, na Goriškem pa večinoma Marko Marinčič in Marko Čubej. Slednja sta v sili odigrala tudi vlogo fotoreoporterjev in med drugim dokumentirala bitko za mejni prehod v Rožni dolini, kjer sta slovenska policija in teritorialna obramba uničili tank, mlad vojak JLA pa je v spopadih izgubil življenje.
Veliko posnetkov prodiranja tankov in dogajanja na mejnih prehodih je naredil naš fotoreporter Davorin Križmančič, katerega fotografije so bile pozneje tudi razstavljene v Ljubljani. Še vedno aktiven pa je bil tedaj tudi naš slavni Mario Magajna, ki je poskrbel za posnetke demonstracij in političnih srečanj v solidarnost Sloveniji. Skratka, vsa redakcija je bila intenzivno vključena v dramatično dogajanje, ki se je k sreči kmalu razvilo v pozitivno smer. Primorski dnevnik tistih dni je, kljub zmedi, ki je vladala, uspešno in profesionalno opravil svojo nalogo.

Dušan Udovič