Slovenka

Slovenka

Po kateri tržaški Slovenki bi poimenovali ulico ali trg?

V smeri urinega kazalca: Marica Nadlišek Bartol, Marica Gregorič Stepančič, Zora Perello in Lidija Kozlovič

Komisija za enake možnosti med moškimi in ženskami, ki deluje pod okriljem Občine Trst, je kot znano podprla vsedržavno akcijo »8. marec, 3 ženske, 3 ulice«. Ta od javnih uprav zahteva, da po ženskah poimenujejo vsaj tri ulice, saj je odstotek »ženske toponomastike« v Italiji sramotno nizek - po neuradnih podatkov okrog 4%! Izvirna zamisel predvideva, da bodo ulice poimenovane po ženskah, ki so zaznamovale krajevno, državno in mednarodno sceno.

Resnici na ljubo je v Trstu še ne poimenovanih ulic bolj malo, vse ulice ali trgi, ki v mestu »nekaj pomenijo«, so bili seveda že poimenovani, v glavnem po moških osebnostih. A kakšna ulica se gotovo še najde, kakšen park, občinska palača ali dvorana prav tako. In ker vsakodnevno poslušamo (in ponavljamo), da so časi danes zreli tudi za stvari, ki so bile še pred nekaj leti nepojmljive, smo v uredništvu začeli razmišljati tudi o tem, katera Slovenka bi zaslužila poimenovanje.

Danes bi radi izpostavili le nekatera imena, na primer Tržačanko Marico Nadlišek Bartol (1867-1940), avtorico prvega slovenskega tržaškega romana (Fata morgana) in urednico časopisa Slovenka, prvega ženskega lista v slovenskem prostoru.
V Škednju je bila rojena Marica Gregorič Stepančič (1876-1954), učiteljica, pesnica in pisateljica, ki je rada potovala in si na začetku 20. stoletja ogledala skoraj vso Evropo. Po njej je poimenovana osnovna šola pri Sv. Ani, v kateri so pred nekaj leti podtaknili požar.

Kaj pa Zora Perello (1922-1945), pogumno tržaško dekle, ki je bilo zelo aktivno v ilegalnih antifašističnih krogih? Večkrat je bila aretirana in zaprta, poslana v italijansko internacijo in nazadnje v taborišče Ravensbrück, kjer je umrla stara komaj 22 let.
Lidija Kozlovič (1938-2009) se je sicer rodila v Istri, a je večino svojega življenja preživela na odrih tržaških gledališč, slovenskega in italijanskih. Nastopila je tudi v nekaterih filmih (Sreča na vrvici) in slovitih italijanskih gledališčih.

Zaslužnih Slovenk pa je še veliko, v ta potencialni seznam bi lahko na primer vključili tudi senatorko Jelko Grbec, zdravnico in planinko Sonjo Mašera, šolnico in publicistko Nado Pertot, novinarko Nevo Lukeš, igralki Elviro Kralj in Emo Starc ... Možnosti je seveda več in bi jih bilo vredno podrobneje analizirati, zato vas vabimo, da nam posredujete svoje predloge (trst@primorski.eu). (pd)