Slovenka

Slovenka

Nekaj »slovenskih predlogov« za poimenovanja mestnih vrtov in ulic

Bo tržaška Slovenka našla mesto na občinskem zemljevidu?

Osem predlogov za prav toliko ulic, parkov, zelenic, poimenovanih po tržaških Slovenkah. Toliko jih je družbeno-politično društvo Edinost predložilo tržaški podžupanji Fabiani Martini. Ta je kot znano pred nekaj dnevi predstavila javnosti namero občinske uprave, da nekatere mestne parke, zelenice in morda šole poimenuje po zaslužnih Tržačankah. Med predstavljenimi imeni ni bilo nobene Slovenke; podžupanja je pojasnila, da so dobili le redke predloge za poimenovanja po Slovenkah, njihovi predlagatelji pa so izrazili željo, da bi te ulice bile na Krasu (Ulica Marice Nadlišek je na primer predvidena na Opčinah). Veseli pa bomo novih predlogov, nam je še dejala podžupanja in spomnila, da jih lahko predložijo tako posamezniki kot organizacije.
Kot smo zapisali v istem članku, je naš časopis pred dvema letoma sprožil akcijo, ki smo jo poimenovali Slovenka (vsi članki so zbrani v istoimenskem dosjeju na naši spletni strani www.primorski.eu). Bralce smo prosili, naj nam posredujejo svoje predloge, naš poziv pa je ostal neuslišan. Po petkovem podžupanjinem pozivu smo se zato odločili, da predloge predložimo sami, včeraj pa nas je prijetno presenetil dopis Sama Pahorja, ki je v imenu društva Edinost predlagal kar nekaj zanimivih poimenovanj. Nekateri predlogi so enaki našim, drugi čisto novi: v članku smo zbrali tako ene kot druge.

Nekaj predlogov
Pri društvu Edinost menijo, da bi »občinska komisija za toponomastiko morala najprej pomisliti na najbolj znamenita tržaška ženska lika, to je na Tinco in Marjanco, ki sta izginili iz javnosti v času, ko je krajevna “nacionalistična kamora” slavila zmagoslavje ob proglasitvi fašističnega imperija«. Po njiju naj se poimenuje prehod pod občinsko palačo, kjer sta nekoč stala njuna velika kipa. »Nikomur ne bo treba spreminjati hišnih številk, zadoščala bo ena sama napisna tabla (seveda spodobno dvojezična)«. Marija Manfreda poročena Skrinjar (Kobarid 10.12.1857 - Križ pri Tomaju 15.12. 1931) si po Pahorjevem mnenju zasluži poimenovanje, ker se je po preselitvi v Trst izkazala v prizadevanjih za enakopravnost žensk in dosegla, da je Franc Podgornik v reviji Slovanski svet (ki je v letih 1891-1895 izhajala v Trstu) uvedel rubriko »Ženstvo«. Leta 1898 je ustanovila »Zavod sv.Nikolaja« za varstvo služkinj.
Ime pisateljice, učiteljice in ustanoviteljice prve ženske revije Slovenka Marice Nadlišek poročene Bartol (Trst 10.2.1867 - Ljubljana 2.1.1940) se je že večkrat pojavilo med predlogi za poimenovanja. Na podlagi načrta, ki ga je občinska komisija za poimenovanja že sprejela, naj bi se ta ulica kmalu »pojavila« na Opčinah. Kot so nam povedali v občinskih uradih, se vsekakor izogibajo dvojnih poimenovanj, saj ustvarjajo zmedo: ker je na Opčinah že Ul. Vladimir Bartol, bi v poštev prišla »le« Ul. Marica Nadlišek.
Učiteljica Marica Gregorič poročena Stepančič (Trst 2.12.1876 - Trst 16.2.1954) bi si poimenovanje nedvomno zaslužila kot avtorica slovenske slovnice za Italijane, ki je med letoma 1916 - 1936 izšla v štirih izdajah, Marija Mijot (Trst 23.5.1902 - Trst 6.8.1994) pa kot narečna pesnica in ...prodajalka, šivilja, hišna pomočnica. Kaj pa Elvira Kralj (Trebče 16.8.1900 - Ljubljana 6.9.1978), ki je bila vrhunska dramska in filmska igralka (in tudi dobitnica Prešernove nagrade za življenjsko delo)?
Tu je še osnovnošolska učiteljica, pisateljica in časnikarka Mara Samsa (Trst 5.11.1906 - Golnik 13.8.1959), ki je bila najprej internirana v koncentracijsko taborišče Gonars, nato pa premeščena v koncentracijsko taborišče na Rabu. »25. februarja 1944 je bila poslana v Trst, da kot šolska nadzornica za večerne tečaje organizira skrivne tečaje slovenskega jezika, toda že 7. marca 1944 so jo aretirali agenti Posebnega inšpektorata javne varnosti. Skozi okno stranišča je zbežala s sedeža v ulici Bellosguardo 8 in se vrnila na osvobojeno ozemlje,« so zapisali pri društvu Edinost.
Med drugo svetovno vojno je kot znano izgubilo življenje mnogo pogumnih Tržačank. Na primer Zora Perello (Trst 14.5.1922 - Ravensbrück 21.2.1945), ki je bila zelo aktivna v ilegalnih antifašističnih krogih, večkrat aretirana in zaprta, poslana v italijansko internacijo in nazadnje v taborišče Ravensbrück, kjer je umrla stara komaj 22 let. Ali
Marija Merlak (Trst 5.11.1911 - Trst 1.2.1945), aktivistka Osvobodilne fronte z ilegalnim imenom Maja, ki so jo aretirali policisti Posebnega inšpektorata javne varnosti iz Ul. Colonia in je zaradi posledic strahovitega mučenja umrla v bolnici. In zakaj ne bi zelenice ali ulice dobila Darinka Piščanc (Branik 21.3.1921 - Trst 20.3.1944)? Univerzitetno študentko in aktivistko OF (ilegalno ime Slovenka) so aretirali sodelavci Posebnega inšpektorata javne varnosti in jo s krutim mučenjem umorili v Ul. Bellosguardo 8.
Seveda je to le nekaj predlogov, zaslužnih tržaških Slovenk je nedvomno veliko več. Vabimo vas, da sodelujete pri naši spletni anketi in sami glasujete za najljubšo tržaško Slovenko (glej sosednji okvirček). Kdor ima še kak alternativni predlog, pa nam ga lahko pošlje na elektronski naslov trst@primorski.eu. Pri tem naj upošteva, da pridejo za poimenovanja načeloma v poštev ljudje, ki so že vsaj deset let pokojni, in taki, čigar priimki niso še prisotni na občinskem zemljevidu. (pd)

2. aprila 2014