Pahorjevo stoletje

Pahorjevo stoletje

Plečnikov stol za Pahorjevo trdnost, klen značaj in stabilnost

LJUBLJANA - Lep lesen stol, ki ga je oblikoval starosta slovenskih arhitektov Jože Plečnik, je darilo predsednika republike Boruta Pahorju stoletniku Borisu Pahorju. Izbral ga je, ker v njem vzbuja občutek trdnosti, značajskosti, stabilnosti. Vse značilnosti, ki nedvomno veljajo tudi za tržaškega pisatelja.

Predsednik republike in častni predsednik odbora za pripravo praznovanja 100-letnice Borisa Pahorja je njemu v čast včeraj priredil slavnostno kosilo. V predsedniško palačo so bili ob pisatelju in njegovi družini vabljeni še avtorica njegove najnovejše biografije Tatjana Rojc, urednik Cankarjeve založbe Zdravko Duša, pisateljev dolgoletni prijatelj Drago Jančar, nekdanji minister, danes svetovalec predsednika republike Boštjan Žekš in nekateri drugi predstavniki slovenskega političnega in kulturnega življenja. Predsednik republike je v svojem nagovoru izpostavil Pahorjevo pokončnost, intelektualno poštenost: »predstavljate kritičnega intelektualca, ki je vedno terjal zase svobodo, da misli drugače in to enako svobodo zahteval tudi za druge. Kot Primorec, Slovenec in demokrat imate to značilnost, ki se kaže ravno v pogumnem značaju, da ste bili velik in prepričljiv antifašist in hkrati ste v realnem času zavračali vse oblike totalitarizmov in to v času, ko ste bili glede tega precej osamljeni. To je intelektualna drža vredna visokega spoštovanja in to naj bo navdih za našo demokratično družbo in državo tudi danes.« Ljudi je pozval, naj mislijo s svojo glavo, naj jih ne bo strah ali sram izpovedovati svojih mnenj in naj se zgledujejo po tržaškem pisatelju, ki ni nikoli zaničeval različno mislečih.

Predsednik republike se je spomnil tudi besed Prešernovega nagrajenca Miroslava Košute, ki je o Pahorju dejal, da ne bi, če bi mu usoda namenila desetletje krajše življenje, Italija o nas vedela nič, svet komaj kaj, Slovenija pa mu ne bi priznavala njegovih dosežkov.

Pisatelj pa ostaja trdoživ in poln energije tudi potem, ko je dopolnil sto let. Ob zahvali za darilo in lepe besede je na predsednika republike naslovil tudi prošnji: naj se po svojih močeh zavzame za ohranjanje in premišljeno gospodarjenje s Krasom, predvsem pa za to, da bodo v šolah v osrednji Sloveniji obravnavali tudi zgodovino tržaških Slovencev in njihov upor proti fašizmu. (pd)