Table še stojijo!

Table še stojijo!

Tržaška pohodnika

Ko ni sonce še vstalo so domačini postavljali tablo pred vhodom v Bane

»S sovaščanom sva bila odgovorna za tablo pri vhodu v vas iz smeri Bazovica-Padriče. Postavili smo jo na zasebno parcelo pred »Partom proti Bazovici«. Luknje smo zvrtali več dni pred postavitvijo tabel. Na dogovorjeni dan smo zgodaj zjutraj, še v temi, table le dvignili. Najtežje delo je bilo narejeno pred 18. novembrom. Delali smo, ko smo bili prosti, tudi ob nedeljah. Spominjam se, ko smo vrtali luknjo, sta šla mimo nas tržaška pohodnika in se med seboj pogovarjala, češ, kako so pridni občinski delavci, ki delajo tudi ob nedeljah,« se spominja Darko, ki se je tisti dan zbudil sredi noči in s svetilko prehodil del gozda za nekdanjim padriškim begunskim taboriščem. »Vse skupaj je bilo strogo tajno. Za akcijo smo vedeli le nekateri. V vasi se o tem ni govorilo, tako da so bili sami vaščani presenečeni, ko so tisto jutro zagledali dvojezične table. Predvsem starejši, ki so okusili fašistično represijo, so jokali od veselja. Pri akcijah so sodelovali tudi nekdanji partizani (Josip Grgič-Martinov na Padričah, Andrej Renar v Banih), ki so bili zelo zanesljivi,« se spominja Grgič.