Izleti Primorskega dnevnika 2011

Izleti Primorskega dnevnika 2011

Od papeške rezidence do kasarne in kongresnega centra

Druga skupina izletnikov v Nimesu


Vse to je bila namreč papeška palača v Avignonu, cilju drugega dne izleta, kamor smo prispeli po približno dveh urah vožnje z avtobusom iz hotela Novotel v letoviščarskem kraju La Grande Motte, kjer smo v tistih dneh prenočevali in je bil po splošnem mnenju kar se da odročen: okoli in okoli sami (takrat še napol prazni) hoteli in turistični apartmaji, življenja pa skoraj nobenega. Življenja pa je precej v 90.000-glavem Avignonu, kjer sta nas pričakala vodiča Pierre in Catherine in to zaradi zgodovinskih zanimivosti, med katerimi seveda prednjači papeška palača, ki se kakor ogromna kamnita gmota dviga nad ostalimi stavbami v mestu. Gre namreč za pravo velikansko utrdbo z izredno visokimi zidovi, kjer se je v slabih sto letih zvrstilo sedem papežev, po narodnosti Francozov: od Klemena V., ki se zaradi frakcijskih bojev po izvolitvi ni niti pokazal v Rimu in je prišel v Avignon leta 1309, preko Janeza XXII., Benedikta XII., Klemena VI., Inocenca VI. in Urbana V. do Gregorja XI., ki je sedež Cerkve leta 1377 ponovno prenesel v večno mesto. Palača, ki so jo začeli graditi pod Benediktom XII., dokončali pa pod Inocencom VI., je odraz miselnosti in okusa posameznih papežev: če je bil npr. Benedikt XII. strog in asketski, je bil njegov naslednik Klemen VI. ljubitelj luksuza in lepih umetnosti. Kakorkoli že, od tega luksuza in umetnin, ki so nekoč krasile palačo, je ostalo bore malo: za časa francoske revolucije in Napoleona so stavbo opustošili in izropali ter jo spremenili v kasarno, temu namenu pa je služila približno sto let. Danes služi bolj plemenitemu namenu: poleg tega, da si je mogoče palačo ogledati, deluje v njej kongresni center in potekajo kulturne pobude, kot je npr. Avignonski festival, ki prikliče tudi do tri tisoč gledalcev.
Druga zanimivost Avignona je sloviti most sv. Benedikta na reki Roni, ki pa ne omogoča prehoda reke: na polovici je namreč prekinjen, saj je drugo polovico že pred stoletji odnesel močan tok reke. Most, ki je bil dokončan leta 1180 in je izvorno štel 22 lokov s stolpom in kapelico sv. Nikolaja, je ovekovečila tudi priljubljena francoska pesem. Manj lepa in zanimiva pa so ljudska stanovanja, ki jih je francoska država dala zgraditi za t.i. »pieds noirs«, se pravi francoske begunce, ki so ob razglasitvi neodvisnosti Alžirije leta 1962 zapustili to državo. Bilo jih je kak milijon, zanje pa so morali v Franciji poskrbeti stanovanja in službe. Tudi Francija ima namreč svoje ezule.

  • Tekst Ivan Žerjal
    Fotografije Ivan Žerjal in Vojko Jercog