Utrinki s potepa po ameriških mestih - Piše Bojan Brezigar

Utrinki s potepa po ameriških mestih - Piše Bojan Brezigar

Mesto je res fantastično in zanimivo, ena sama velika fikcija, je pa zabavno

Casino Royal (BBr)

Nekaj je gotovo: pristati moraš ponoči. Samo tako se boš zavedal, kam si prišel. Nebroj luči in palače, kakršnih ne vidiš nikjer drugje. Prav zares.
Ni naključje, da stoji kar osem od desetih največjih hotelov na svetu prav tu, v Las Vegasu. V umetnem mestu, izmišljenem mestu sredi puščave, zabavišču po definiciji, ki se je razvilo po letu 1931, ko so s Hooverjevim jezom zajezili reko Colorado in pridobili elektriko za novo mesto. Veliko elektrike, Ogromno elektrike, če sodiš po lučeh, ki jih ogleduješ skozi okence na letalu, ko manjka še nekaj desetim metrov do pristanka. In potem si na tleh, na letališki stezi, pa na letališki zgradbi in nato v taksiju in nazadnje v hotelu. Prišel si. Las Vegas!
In takoj prvo razočaranje. Hoteli so tako ogromni, da je vsak gost anonimen. Pri recepciji vnaprej plačaš račun s kreditno kartico, z magnetno kartico greš v sobo in potem ter nihče več ne pogleda. Tukaj ni zajtrkov, ki bi bili vključeni v ceno, ni nikakršne strežbe, si eden izmed mnogih, ki se mora organizirati sam.
No, da bo jasno, tukaj zares ne boš ne žejen in niti lačen. Ampak vse je zelo anonimno.
Preveč ljudi je, da bi se lahko počutil kot doma.
Pravzaprav je prva težave že v tem, da težko prideš do recepcijo. Preriniti se moraš skozi igralnico, mimo številnih igralnih strojev, »slot machines«, za katerimi sedijo množice igralcev, za katere ne veš. Ali iščejo srečo ali morda samo zabavo.
Pa gremo po vrsti. Prvo opozorilo: tukaj je vse umetno, vse je ena sama kopija, običajno zelo kičasta, ampak dobro narejena, vse ima dva cilja. Prvi je, da se moraš zabavati. Drugi je, da moraš trošiti. Pa ni nujno, da trošiš veliko, cene so podobne cenam drugih krajev v ZDA, celo cenejše. Lahko za fiksno ceno večerjaš v samopostrežni restavraciji, kjer si izbereš jedi, ki jih želiš. Lahko sedeš v luksuzno restavracijo, kjer ti postrežejo z izbrano hrano in kakovostnim vinom, seveda za drugačno ceno. Lahko pa greš k Mac Donaldsu za vogalom in poješ običajni hamburger za nekaj dolarjev, kot kjerkoli drugje. In to je rutina, praksa. Lahko zajtrkuješ v Starbucksu za običajno ceno, lahko pa za desetkrat višjo ceno v kavarni z belim prtom in komaj pečenimi rogljički, pripravljenimi posebej zate.
Pa dovolj o hrani in pijači. No, morda samo še eno svarilo. Če so z vami mladostniki, naj imajo pri sebi osebno izkaznico. V lokale, kjer strežejo alkohol, namreč mlajši od 18 let nimajo vstopa. Natakarji se ne zanesejo na videz in na besede, želijo dokument in zahtevajo ga tudi od ljudi, ki bin jim človek na videz prisodil najmanj 25 let. Zakonodaja je stroga in nihče ne bo tvegal službe zaradi vaših lepih oči. Tudi zato, ker tukaj lahko dobi službo samo v turizmu. Drugega ni.
Las Vegas je mesto, ki je nastalo sredi puščave.
Mesto je lepo polno zelčenja, dreves, vrtov, vodometov. Če se po cesti za nekaj sto metrov od mesta oddaljiš, si sredi puščave. Tam, so velika nizka poslopja, v katerih stanujejo uslužbenci: v glavnem so to Mehičani ali priseljenci iz drugih latinskoameriških držav; znanje španščine bo v Las Vegasu vsekakor zelo koristilo.
Ampak mesto je fantastično. V vseh pomenih besede. Tu imaš hotel New York s kipom svobode, hotel Paris z Eifflovim stolpom (sicer polovico nižjim od resničnega), hotel Venetian z zvonikom sv. Marka. No, tudi tem nekoliko nižjim kot je pravi v Benetkah, vendar je verna kopija. Vstopiš v hotel in znajdeš se v Benetkah: kanali, mostovi, gondole, nad teboj pa strop, ki je svetlomoder podnevi, kot bi bil obsijan s sončnimi žarki, in temnomoder ponoči, z majhnimi lučkami, kot bi bilo nočno nebo posijano z zvezdami. To pa je samo en primer; vsi veliki hoteli so posebni, vsi imajo veliko atrakcij, povsod se lahko zabavaš, lahko trosiš ali pa tudi ne, lahko igraš ali samo gledaš. Lahko tudi kupuješ, ampak za to sta tudi dva ogromna outleta z res nizkimi cenami. Tja ljudje gredo s torbico, ven pa pridejo s kovčkom, ki so ga morali kupiti, da so vanj spravili vse, kar so si nakupili v številnih trgovinah, ki niso le navidezno poceni, ampak so vene res veliko nižje kot drugje.
Potem je tu elitna zabava.
Denimo Cirque du Soleil, sončni cirkus, z nesramno dragimi vstopnicami ampak zelo lepimi predstavami. Če si v Las Vegasu, moraš vsaj enkrat v Cirque du Soleil, spremljati akrobate in klovne, tu pa tam tudi kakšno žival, ampak morda konje ali pse, nič nevarnega.
Zverine pa imajo v hotelih, v velikih steklenih kletkah. V hotelu MGM si ogleduješ žive leve – jasno, saj so levi simbol te filmske produkcijske hiše, v hotelu Mirage, ki je bil leta 1989, ko so ga zgradili, s 3044 sobami največji hotel na svetu, pa si lahko ogledaš bele tigre, v akvariju za recepcijo pa tudi manjše morske pse. Mirage ima tudi tropski botanični vrt. Njegov sosed, Tresaure Island (Otok zakladov), se ponaša z gusarsko bitko, brezplačnim spektaklom, ki ga pred hotelom uprizorijo kar nekajkrat vsak večer. Tam se vedno gnete ljudi.
Pa niso samo hoteli. V Las Vegasu je tudi nekaj muzejev, denimo muzej starih avtomobilov, naravoslovni muzej, seveda muzej za otroke, pa še nekaj drugih. Nič posebnega, le da ti mine čas. Kajti, verjemite ali ne, v Las Vegasu nimaš kaj početi, če ne hoditi po hotelih in gledati strastne igralce za zelenimi mizami.
Tu je tudi znameniti Casino Royale, znan po filmu iz serije Jamesa Bonda. Le da filma niso posneli v Las Vegasu, ker casinoja ne bi mogli zapreti za čas snemanja, ampak so ga posneli kar na Češkem, kjer so najeli grad in ga spremenili v Casino za čas snemanja; pa še veliko cenejše je bilo kot bi bilo v Las Vegasu.
Je pa Lčas Vegas tudi mesto posebnežev. Milijarder Howard Hughes se je naselil v suiti hotela Desert Inn (sedaj ne obstaja več). Ko se ga je upravnik hotel znebiti, je enostavno kupil hotel in zamenjal upravnika. Plačal je nekaj več kot 13 milijonov dolarjev, ampak kaj je to proti zadoščenju, da lahko odsloviš nekoga, ki je hotel tebe odsloviti! Takih in podobnih zgodb je veliko.
Pa tudi zgodb o ljudeh, ki dolgujejo velik del svoje slave prav Las Vegasu: Frank Sinatra in Dean Martin sodita v to skupino, pa v novejših časih Celine Dion, ki je bila dolga leta absolutna zvezda Las Vegasa z vsakodnevnimi koncerti. In potem je tu hotel Aladdin , v katerem se je Elvis Presley leta 1967 poročil s Priscillo. Ta hotel so leta 1998 porušili in dve leti kasneje je stal že novi Aladdin v duhu Tisoč in ene noči. Spomin na Presleya pa je ostal. Mimogrede, Presleyeva izbira je prepričala še 100.000 parov, da so izbrali Las Vegas za svojo poroko. Poceni, za 100 dolarjev, obstaja pa tudi cenejša možnost, ko za poroko odšteješ samo 35 dolarjev. Brez poročnega kosila, seveda.
Tako, to je Las Vegas, kraj, ki ga je vredno obiskati, ker je to namišljeni svet, nič ni resničnega, vse je samo kopija. In zato je nam, Evropejcem, nekoliko tuj. Ampak to je Amerika, ali bolje, tudi to je Amerika. Verjetno se ga boste po dveh dneh naveličali, tako kot jaz, in odšli iskat kaj zanimivejšega. Kaj »pravega«, ker vam namišljeni lesk že preseda.

Bojan Brezigar

  • Pravzaprav je prva težave že v tem, da težko prideš do recepcijo. Preriniti se moraš skozi igralnico, mimo številnih igralnih strojev, »slot machines«, za katerimi sedijo množice igralcev, za katere ne veš. Ali iščejo srečo ali morda samo zabavo.