10. zamejski festival amaterskih dramskih skupin

10. zamejski festival amaterskih dramskih skupin

Ljubezenska zgodba tretje starostne dobe

Utrinek iz predstave Beneškega gledališča (Kroma)

»STAROST NAS NA STRAŠE« BENEŠKEGA GLEDALIŠČA

Dramsko društvo Jaka Štoka in Beneško gledališče sta dva od »veteranov« mavhinjskega festivala, na katerem sodelujeta od same ustanovitve, zato v določenem smislu oba praznujeta tudi osebni jubilej s svojim desetim nastopom na tem odru. Torkov večer ni bil zaradi mraza najbolj primeren za praznovanje te obletnice pod zvezdami, zato je delavna ekipa beneških ustvarjalcev poskrbela za selitev scene in rekvizitov na oder pod šotorom, kjer je igralski ansambel izvedel predstavo, ki je bila prvič uprizorjena na dan žena in sicer Starost nas na straše.

Besedilo je priredba komedije Toneta Partljiča Čaj za dve, ki jo je jezikovno priredila in potrebam ansambla, dramsko prilagodila Marina Cernetig. Predstava ima izrazito »roza kvoto« ne samo zaradi prevladovanja nežnega spola v zasedbi, a tudi zaradi ženskega pogleda na staranje z zgodbami o ljubezni, prijateljstvu in tudi o bolj pikrih pričkanjih v domu za ostarele. Dejstvo, da vsi čakajo na smrt, ni razlog za melanholijo v tej predstavi v režiji Marjana Bevka, ki je prežeta s humorjem in se vrti okrog komičnega stereotipa igralke-primadone (iskriva Anna Iussa), ki živi od spominov na nekdanje uspehe, kot tudi na nevoščljivost in zavist v zakulisju ter je »preveč profesionalna«, da bi sodelovala pri društveni kulturni prireditvi. Zaradi stiske s prostorom, mora fina gospa sprejeti v svojo sobo kmetico Angelino (Lidia Zabrieszach), ki obožuje česen in vsakemu pove, kar mu gre, a se na koncu izkaže kot prijetna sostanovalka.

V tretji starostni dobi vzcveti tudi ljubezen z vztrajnim snubljenjem upokojenega slalomista Ivana (prepričljiv Maurizio Trusgnach). Direktorica doma (Bruna Chiuch) skuša ohranjati red in mir med radoživimi upokojenci, katerim dodaja kar nekaj popra živahna Angelinina prijateljica (sproščena Teresa Trusgnach), medtem ko hči Angeline (Graziella Tomasetig) prinaša bolj grenko noto interesiranih sorodnikov. Potek predstave je bil nekoliko fragmentiran zaradi nedodelanih povezav med kratkimi prizori, v katerih bi boljše izkoriščanje glasbene kulise veliko pomagalo, igralci beneškega gledališča pa so se kot običajno izkazali z izkušenostjo dolgoletne amaterske dejavnosti in virtuoznim obvladanjem svojega narečja. (ROP)