10. zamejski festival amaterskih dramskih skupin

10. zamejski festival amaterskih dramskih skupin

(u)TRI(n)KI

Utrinek iz predstave (Kroma)

Kud grešni kozli

Matej Gruden in Iztok Cergol sta najbolj znana v glasbenem okolju, a sta na mavhinjskem festivalu nastopila kot avtorja in interpreta igre (u)TRI(n)KI, ki je v sredo doživela krstno izvedbo. Prvi je napisal tekst in je bil tudi edini interpret izvirnih songov, drugi pa je podpisal glasbeno kuliso v sodelovanju z Aljošo Saksido.

Šaljiva prijatelja sta se predstavila z dodelanim kraškim »kabaretom v obliki predstave«; vrsta skečev je namreč dosledno pripovedovala zgodbo, ki sta jo povezovala vedno prisotna figura očeta (Woča) in zadeva nezaželene prodaje njegovega zemljišča, za katero se trudijo in potegujejo Razno(p)razne osebe, ki jih protagonist sreča v enem dnevu. Prvi je sin z »alternativnimi« pozami, ki brezobzirno sloni očetu na grbi, sledijo nadležen sosed, Tržačan, ki živi na Krasu in se sploh ne asimilira z okoljem, politik, ki je istočasno predstavnik vseh strank in napreduje z motom »čim manj dela in čim več dobička«, lastnik osmice z nostalgijo po starih časih. Morala zgodbe je na koncu dvojna: oče najde tolažbo med težavami življenja v prijateljih, glasbi in kozarcu, sin pa postavlja zadevo na bolj prozaična tla, saj končno obljubi očetu, da ne bo prodal njegovega zemljišča, a najde vsekakor način, da bi s tem iztržil kar nekaj denarja s proizvajanjem ne ravno legalne trave. »Družinska« zgodba se tako konča s sentimentalno iluzijo očeta in dobičkom preračunljivega sina.

Songi so po vsakem prizoru ponujali stilno raznovrstne kapljice modrosti na temo, na področju scen in kostumov pa je duhovita izbira zgovornih majic in rekvizitov ponujala dodatne, jasne vsebinske sugestije. Med lastnostmi predstave je bila tudi uporaba verodostojnega, spontanega modernega narečja z elementi tržaščine. Uigrana dvojica je podala tekst sproščeno, kredibilno (Cergol z jasnim razlikovanjem značajev mnogih likov, Gruden tudi s pevskim sredstvom) in je s hudomušnimi prizori povedala marsikaj resničnega in pikrega o nas in o našem življenju v teh krajih.