Hrvaška 28. članica EU

Hrvaška 28. članica EU

»Istra je Evropa«

Maurizio Temul

Pogovor z Mauriziom Tremulom o pomenu vstopa Hrvaške v Evropsko unijo za italijansko manjšino v Sloveniji in na Hrvaškem se je začel s prologom. »Izzvalo« ga je ime padlega španskega borca, napisano na kamniti plošči, ki so jo decembra 1977, v »letu Titovih in partijskih jubilejev«, družbenopolitične organizacije Koper, Izola, Piran, dale vgraditi v bočno stran poslopja, v katerem sedaj domuje rektorat Univerze na Primorskem v Kopru.

Ali je bil Ivan Tremul vaš sorodnik?
»Da, bil je iz daljnega kolena naše družine. A se ni imenoval Ivan.«
Kako pa?
»Giovanni.«
Zakaj pa je med padlimi španskimi borci napisan kot Ivan?
»Ker je bilo njegovo ime poslovenjeno. V naši družini smo imeli vsi italijanska imena, ki pa so bila po drugi svetovni vojni poslovenjena. Tako je nono Giuseppe postal Josip, papà Giacomo Jakob, moja sestra Patrizia je postala Patricija. Tudi moje ime je bilo napisano po slovensko: Mauricijo.«
Zakaj?
»Komunistične oblasti so po vojni vrnile pod fašizmom poitalijančena slovenska imena v izvirno slovensko obliko, zgodilo pa se je, da so bila ob tem poslovenjena tudi izvirna italijanska imena.«
Kdaj ste uradno postali Maurizio?
»Pri štirinajstih letih, ko sem zaprosil za osebno izkaznico. Na obrazec sem napisal ime Maurizio, a ga niso nikjer našli, ker sem bil uradno prijavljen kot Mauricijo. Takrat sem zahteval popravek imena v italijanski izvirnik, ker je zakon to dovoljeval.«

Maurizio Tremul, letnik ‘62, je bil v devetdesetih letih enfant prodige italijanske narodnostne skupnosti v takratni Jugoslaviji. Ni bil star niti 29 let, ko je bil na ustanovni skupščini Italijanske unije (»pravne, a ne politične naslednice nekdanje jugoslovanske Unije Italijanov iz Istre in z Reke...«), ob odobritvi novega statuta organizacije, 16. julija 1991, izvoljen za predsednika izvršnega odbora. Kar je še danes, medtem ko je hrvaški poslanec Furio Radin predsednik Unije.
Zadnjič je bil potrjen na volitvah pred tremi leti, »ko je v vodstvo pristopilo mnogo mladih, predvsem žensk.«
Volitve Italijanske unije potekajo vsaka štiri leta. V volilne sezname je tako v Sloveniji kot na Hrvaškem vpisanih kakih 35 tisoč Italijanov, volitev se jih udeležuje kakih 12 do 13 tisoč (»kakih 30 odstotkov...«).
Italijanska unija ima v Sloveniji sedež v Kopru, v Kidričevi ulici, kakih sto metrov od poslopja s ploščo v spomin na padle španske borce. Tu je odprla tudi svojo pisarno Europa, vrata skozi katera spremlja evropske projekte. Preteklo sredo je skupina mladih mrzlično pripravljala vabila na razstavo o treh identitetah z okroglo mizo z Magrisom, Zlobcem, Matvejevićem in drugimi, ki bo 5. julija v Pulju.
Italijanska unija je registrirana tako v Sloveniji kot v Hrvaški. »Mi smo - skupaj s centralo v Krškem in Ljubljansko banko - edini, ki smo doslej družili Slovenijo in Hrvaško,« se je malce hudomušno pobahal Tremul.
Prolog je potekal v italijanščini; pogovor (na izrecno novinarjevo željo, »da bi bil prepis čim bolj veren ...«) v slovenščini.


Kakšen pomen ima za Italijansko unijo vstop Hrvaške v Evropsko unijo?
»Zelo velik. Italijanska manjšina bo končno spet enotna na svojem zgodovinskem ozemlju Istre. Na začetku bo policijska kontrola na mejnih prehodih še obstajala, ne bo pa več carinske kontrole. Upajmo, da bo Hrvaška čim prej pristopila k schengenskemu območju, tako bo meja, ki sedaj ločuje Slovenijo in Hrvaško, tudi fizično padla.«
Kakšno je bilo življenje italijanske manjšine v letih delitve v dve državi po padcu Jugoslavije?
»Delitev smo doživeli travmatično.«
Kakšno škodo je delitev povzročila italijanski manjšini?
»Ogromno! A ne samo manjšini, celotnemu prebivalstvu. En del hrvaške Istre, na primer Buzet in Bujščina, je bil delovno zelo povezan s Slovenijo. Šole, bolnica, vse je bilo zelo povezano. Kmetje so prodajali svoje pridelke v Sloveniji. Meja je prekinila to sodelovanje, te toke življenja.«
Kako pa je to delitev izrecno občutila manjšina?
»Težko je bilo predvsem na začetku. Hrvaška je priznala Italijansko unijo in tudi enovitost italijanske skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem. Jaz sem imel kot predsednik izvršnega odbora unije pogovore z vlado v Zagrebu, s predsednikom Tudjmanom, in to brez nobenih težav. Sprejemali so me kot predstavnika italijanske narodnostne skupnosti, čeprav sem slovenski državljan.«
Kaj pa Slovenija?
»V Sloveniji je bila zadeva bolj kompleksna.«
Predsednik unije Furio Radin, hrvaški državljan, ni imel v Sloveniji takih »ugodnosti«, kot vi v Hrvaški ...
»Niti Radin, niti Pipo Rota prej. Slovenija ni hotela priznati Italijanske unije, češ da je to hrvaška zadeva. Vedno si je prizadevala, da bi imela v Sloveniji svoje organizacije in da ne bi imeli nič skupnega. Mi pa smo imeli mnogo skupnega.«
Kaj?
»RTV Slovenija, Radio in TV Koper-Capodistria, italijanski program, založniško hišo Edit, italijansko Dramo, center za zgodovinsko raziskovanje v Rovinju. Vedno smo bili enotni in enoviti; ne samo človeško, kot pripadniki manjšine, temveč tudi preko svojih institucij. Ta zadeva je bila za nas zelo težka, zelo ranljiva.«
Koliko časa je trajalo tako stanje?
»Do leta 1998, ko smo končno registrirali Italijansko unijo v Kopru, s svojim specifičnim statutom. Delo je potem potekalo bolj mirno. Ampak: ali vam lahko ponudim primer, da bi morda bolje razumeli, kaj se je zgodilo?«
Prosim.
»Pomislite, kako bi se počutila slovenska manjšina v Italiji, ko bi kar čez noč na primer Slovenci na Tržaškem zaživeli v eni samostojni državi, Slovenci na Goriškem pa v drugi, in da ena od novih držav ne bi dovolila stikov med tako razdeljeno manjšino?«
Primer je dovolj zgovoren ...
»Psihološki učinek na manjšino je bil kar velik, predvsem, ker je italijanska manjšina v Sloveniji šibka.«
Koliko članov šteje?
»Kakih 4 tisoč.«
Ali se je z vstopom Slovenije v Evropsko unijo razlika med Italijani v Sloveniji in tistimi v Hrvaški še povečala?
»Mi smo se počutili Evropejce že za časa Jugoslavije. Ko je Slovenija stopila v Evropo nismo bili mi, Italijani v Sloveniji, Evropejci, tisti na Hrvaškem pa Balkanci.«
V zgodovinsko popoprani šali bi lahko vi bili Evropejec, Radin pa Balkanec!
»Ne, ne! Zgodovinske delitve nismo nikoli tako doumeli. Pač pa smo čutili kot veliko nepravičnost dejstvo, da Hrvaška ni bila članica Evropske unije. Seveda, deli Hrvaške, predvsem tam, kjer je potekala vojna, verjetno niso bili še za to pripravljeni, a Istra, Istra je bila vedno evropska!«
Ali je manjšina kaj prispevala k pristopu Hrvaške v Evropsko unijo?
»Gotovo. Dovolj je, da pomislimo na razvijanje kulturnih stikov, na sodelovanje, na medkulturni dialog, na integracijo. Bili smo in ostajamo povezovalni člen med Italijo, Slovenijo in Hrvaško. Delali smo za sožitje na tem ozemlju. V tem smislu smo pripomogli k procesu evropske integracije Hrvaške. Na to smo ponosni.«
Kaj se bo sedaj spremenilo?
»Na začetku se ne bo dosti spremenilo. Psihološki učinek bo pa velik, saj bomo imeli spoznanje, da smo vsi, tako pripadniki italijanske narodne skupnosti kot tudi ostalo prebivalstvo Istre in Reke, končno tudi uradno del Evrope.«
Kaj se bo konkretno spremenilo v življenju ljudi ob meji?
»Na šolskem področju veliko, ker bodo odpadle vse ali večina birokratskih ovir, ki so sedaj obremenjevale to področje. Podobno bo na delovnem področju. Delal boš lahko brez problemov tako v Sloveniji kot na Hrvaškem, brez vizumov in dovoljenj za bivanje. Razvili se bodo tesnejši odnosi. Sodelovanje na obmejnem območju se bo gotovo okrepilo, kar bo privedlo k boljšemu počutju ljudi na tem ozemlju. Ne bo več delitev, ne bo več slišati pripombe: ti si s Hrvaške ... ti si iz Slovenije. Vse življenje bo potekalo bolj normalno, brez psiholoških obremenitev. Podobno tako, kot se je razvilo med Italijo in Slovenijo po vstopu Slovenije v Evropsko unijo.«
Že drugič ste omenili psihološki vpliv delitve. Ali je res tako pomembna?
»Konkretne zadeve so pomembne; za reševanje oziroma ne-reševanje problemov pa dosti pomeni tudi psihološki pristop. Če imaš psihološki problem, si obremenjen. Delitev v dve državi je imela za posledico tudi psihološko obremenitev: ena država je bila prej v Evropi, druga ne. Brez te delitve bomo sedaj lahko gledali na vse zadeve, na življenje dosti bolj optimistično.«
Kaj pa odprte zadeve med državama, ki še vedno obstajajo?
»Po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo in po padcu meje se bo na tem ozemlju ustvarila drugačna klima, drugačno vzdušje. Naboj dosedanjih odprtih vprašanj se bo počasi razblinil. S tem tudi dileme: ah, meja! Mi Slovenci, vi Hrvati! Banka! Vse se bo počasi omililo. Dostop do morja? Meter gor, meter dol? Ko meje ne bo več, ne bo mejno vprašanje več aktualno. Koga sedaj zanima, kje teče meja med Slovenijo in Italijo? Nobenega! Ti se povsem normalno zapelješ čez mejo: meja je lahko pet metrov bolj noter ali bolj nazaj. Kaj te briga?
Pravite, da zna biti vstop Hrvaške v Evropsko mejo odrešujoč za sedanja odprta vprašanja med državama?
»Tiste stvari, ki so bile doslej med državama težke, bodo postale lažje. Če je človek manj obremenjen, gleda na probleme bolj sproščeno. Če si bolj sproščen, pa si mogoče tudi bolj nagnjen k temu, da boš pozitivno rešil nastale probleme.«
Ali je prav pozitivni pogled na evropske zadeve botroval k temu, da ste vaš urad že pred časom poimenovali Ufficio Europa?
»Jaz mislim, da je bila Istra vsa ta leta Evropa, čeprav ni bila vsa del Evrope. To smo čutili kot veliko krivico. Kajti mi se čutimo Evropejce in smo v vseh teh letih delovanja na tem istrskem območju, dokazali, da smo prav to.«

Marjan Kemperle

  • Priznani intelektualec in pisatelj je bil star 85 let
  • Maurizio Tremul, letnik ‘62, je bil v devetdesetih letih enfant prodige italijanske narodnostne skupnosti v takratni Jugoslaviji. Ni bil star niti 29 let, ko je bil na ustanovni skupščini Italijanske unije (»pravne, a ne politične naslednice nekdanje jugoslovanske Unije Italijanov iz Istre in z Reke...«), ob odobritvi novega statuta organizacije, 16. julija 1991, izvoljen za predsednika izvršnega odbora. Kar je še danes, medtem ko je hrvaški poslanec Furio Radin predsednik Unije.
    Zadnjič je bil potrjen na volitvah pred tremi leti, »ko je v vodstvo pristopilo mnogo mladih, predvsem žensk.«
    Volitve Italijanske unije potekajo vsaka štiri leta. V volilne sezname je tako v Sloveniji kot na Hrvaškem vpisanih kakih 35 tisoč Italijanov, volitev se jih udeležuje kakih 12 do 13 tisoč (»kakih 30 odstotkov...«).
    Italijanska unija ima v Sloveniji sedež v Kopru, v Kidričevi ulici, kakih sto metrov od poslopja s ploščo v spomin na padle španske borce. Tu je odprla tudi svojo pisarno Europa, vrata skozi katera spremlja evropske projekte. Preteklo sredo je skupina mladih mrzlično pripravljala vabila na razstavo o treh identitetah z okroglo mizo z Magrisom, Zlobcem, Matvejevićem in drugimi, ki bo 5. julija v Pulju.
    Italijanska unija je registrirana tako v Sloveniji kot v Hrvaški. »Mi smo - skupaj s centralo v Krškem in Ljubljansko banko - edini, ki smo doslej družili Slovenijo in Hrvaško,« se je malce hudomušno pobahal Tremul.
    Prolog je potekal v italijanščini; pogovor (na izrecno novinarjevo željo, »da bi bil prepis čim bolj veren ...«) v slovenščini.