Hrvaška 28. članica EU

Hrvaška 28. članica EU

Istra bo zadihala bolj sproščeno

Umag

Na obeh straneh slovensko-hrvaške meje je danes že vse nared za večja in manjša, uradna in bolj sproščena praznovanja ob vstopu Republike Hrvaške v Evropsko Unijo. Bržkone povsod prevladuje navdušenje, predvsem pa veliko pričakovanje v boljše čase, ki je zaznamovalo tudi slovensko priključitev maja 2004. Sprememb, ki jih prinaša vstop Hrvaške v EU, je veliko, čeprav se vsakdanjik slovenskih in hrvaških državljanov ne bo bistveno izboljšal, vsaj ne čez noč. Nekatere novosti pa bodo za vse veljale že s 1. julijem.
Najbolj zadovoljni bodo verjetno redni obiskovalci hrvaške obale, saj se s ponedeljkom carinske meje prestavijo na zunanje meje Hrvaške. Žal to še ne pomeni, da se bomo z odhodom carinikov poslovili tudi od zastojev na meji, saj bodo do vstopa Hrvaške v Schengensko območje vsi potniki in vozniki še naprej podvrženi policijski kontroli. Ta bo po dogovoru med državama večinoma skupna, pri čemer iz uprave Slovenske policije izrecno poudarjajo: »Trudili se bomo, da bodo čakalne vrste na mejnih prehodih čim krajše.« Prijava gotovine, hišnih živali, rastlin in živil tako ne bo več potrebna, morali pa bomo še vedno upoštevati prepovedi in omejitve glede posesti in prenosa drog, psihotropnih snovi, orožja, streliva, pirotehničnih sredstev in predmetov kulturne dediščine, tako kot ostaja nadzor nad trošarinskimi izdelki (npr. uvoz za osebno rabo do 800 cigaret, 10 litrov žganja ali 110 litrov piva). Na policijski upravi zato opozarjajo, da se bo v ta namen del carinikov premaknil na teritorij Slovenije oziroma Hrvaške, kjer bodo izvajali t. i. mobilno kontrolo, ki vključuje pregled blaga in dokumentov ter avtocestne vinjete.
A ostanimo še za trenutek pri dopustnikih: vsi, ki imajo v lasti registrirano prikolico na Hrvaškem bodo morali v naslednjih šestih mesecih urediti carinski status EU. Podobno velja tudi za lastnike plovil, ki pa imajo za ureditev carinske formalnosti na razpolago 18 mesecev. Jadralci, ki si obetajo olajšave ali bolj poceni počitnice na Jadranu bodo morali počakati. Do vstopa Hrvaške v Schengensko območje bo namreč režim plovbe po hrvaškem morju nespremenjen: vinjeta za plovbo zaenkrat ostaja in še vedno bodo morali opraviti mejne formalnosti odjave in prijave v Piranu oziroma Umagu.
Prav vsi pa bomo že od jutri prihranili na telefonskem računu: hrvaški mobilni operaterji bodo namreč po novem upoštevali evropsko tarifo, ki velja za gostovanje v celotni EU, zaradi česar se bodo tako pogovori kot prenosi podatkov na Hrvaškem pocenili celo do 80 odstotkov. V primeru nezgode bodo imeli vsi državljani članic EU pravico do koristenja zdravstvene obravnave, ob nakupu blaga pa žal ne bomo več upravičeni do vračila DDV.
In kaj se bo spremenilo v lokalnem gospodarstvu? Strahu pred prihodom hrvaških delavcev na slovenski trg ni, saj bodo le-ti do leta 2015 še vedno potrebovali delovna dovoljenja. Zato slovenska podjetja pričakujejo predvsem več sodelovanja s hrvaškimi partnerji. Po drugi strani bo Hrvaška postala privlačnejša za tuje investitorje, kar pa resnici na ljubo Slovenijo ne bo oškodovalo, saj je za tuje investitorje že nekaj časa nezanimiva.
Tudi Mestna občina Koper, Občina Piran in Občina Hrpelje-Kozina si prizadevajo, da bo vstop Hrvaške v EU pripomogel h gospodarskemu razvoju obmejnega prostora. Vse tri občine namreč že tradicionalno gojijo prijateljske stike s sosedi in imajo kot večina obmejnih občin za sabo izkušnje na področju čezmejnega sodelovanja. Na Mestni občini Koper zato pričakujejo »nove možnosti sodelovanja, predvsem pa koristenja sredstev iz evropskih kohezijskih skladov za novo programsko obdobje 2014–2020.« Program je trenutno v fazi priprave, zato še ni znano, v kolikšni meri bodo lahko posamezne krajevne uprave koristile omenjena sredstva. Vseeno pa pričakujejo bolj fleksibilno in močnejše sodelovanje, ki bi spodbudilo lokalno podjetništvo. »Želimo si tesnejšega sodelovanja na vseh področjih z vsemi istrskimi občinami, saj lahko skupni imenovalec Istra ovrednoti vse značilnosti in prednosti ter resursov tega polotoka,« so prepričani na MOK in dodajajo: »V ta namen in s tem ciljem naj bi vse istrske občine, od Doline, Trsta, Milj, prek treh obalnih občin v Sloveniji, pa od Lanišča do Umaga in Novigrada na Hrvaškem, že v kratkem podpisali memorandum, s katerim naj bi pospešili vse oblike sodelovanja, tako na nivoju uprav, predvsem pa na področjih skupnih razvojnih in integracijskih možnosti, od ravnanja z energijo do šolstva in odlaganja odpadkov, ter tudi konkretizirali bodoče skupne projekte. Predvsem zaradi slednjih naj bi ustanovili Evropsko gospodarsko interesno skupino kot posebno obliko evropskega čezmejnega sodelovanja in partnerstva.« Okrepitev sodelovanja je torej proces, spremembe na teritoriju pa dolgoročen cilj, ki jih bo zagotovo pospešil še vstop Hrvaške v Schengensko območje, predvidoma leta 2015. Prvi korak je tako rekoč že opravljen, pri ustvarjanju novih načrtov in politik pa bodo slovenskim občinam najbrž prav prišle izkušnje iz leta 2007, pri čemer bodo največ priložnosti (in koristi) iskale na področju gospodarstva, ki kljub vladnim protikriznim ukrepom še vedno tone.

Mitja Tretjak