Od domačega latnika do ...

Od domačega latnika do ...

Gruzijske amfore

Sestri Gravner pred amforo na domačem dvorišču (AR)

Neobičajno vodenje, neobičajno zorenje grozdja in vina. Kmetijsko podjetje na gornjem Oslavju postopoma prevzemata Gravnerjevi hčerki Mateja in Jana. Z njima sem se pogovarjal v veliki sprejemnici pred nekaj leti obnovljene domačije. Najprej sta mi obrazložili v zvezi z namenom tega pisanja, kot je zabeleženo v uvodnem odstavku, da je v preteklosti bilo na ožjem, državnem in evropskem ozemlju manj proizvajalcev.
Sedaj smo več kot desetletje priča »modi o vinu«. Kupci so zahtevni, zanimajo se za postopke in tehnologijo. Včasih so vsiljivo prepričani, da vedo o proizvodu več kot sam proizvajalec in jih je potrebno vljudno seznaniti z miselnimi izhodišči, krajevnimi značilnostmi in izročilom. Celotna komunikacija mora izzveneti kot prepričljiva razlaga brez patetične pedagogike.
Nenavadno je že to, da v Gravnerjevih vinogradih dovolijo zoreti le po pol kilograma grozdja na vsako trto; potem v eni od kleti obiskovalci začudeno gledajo na petinštirideset odprtin prav tolikih amfor, prostornine po več tisoč litrov, ki so povsem vkopane v zemljo. Izročilo izvira v Gruziji. V njih počiva trgatev tudi več kot pol leta, nato pa vino pet, šest let v sodih. Sledi stekleničenje in spet večmesečni počitek.
Sestri sta navajeni obiskov kvalitetnih turistov, ki prihajajo tudi iz Istre in drugih oddaljenih krajev, kjer počitnikujejo.
Nadejata si, da bo obisk kostnice na Oslavju v naslednjih dveh letih vplival tudi na masovno kroženje obiskovalcev po Brdih, med katerim naj spoznajo tudi dušo tistih, ki se posvečajo vinogradništvu in vinarstvu. Zaenkrat je odmevnost kostnice - spomenika precej zanemarjena.
Velike odjemalce imajo v obeh Amerikah, Ukrajini, Avstriji, Nemčiji, na Poljskem ob nujnem številu manjših tržišč. Brez učenja in stalnega sledenja celotnemu dogajanju pa prodaje ni! Slednja poteka preko posrednikov, za vzbujanje zanimanja so koristne tudi steklenične nalepke v restavracijah, ki porajajo radovednost po ogledu Brd.
Enkrat se pač moram tudi sam sprehoditi po vinogradih, ki ležijo v Bračniku, Dednem, Pušči in na Polju, Godenci ter Humu.

  • Vsak teden beremo in poslušamo napovedi, kako naj se goriška krajina ovrednoti, da postane dovolj privlačna za tokove obiskovalcev. Vselej se ob vrsti krajinskih in zgodovinskih postavk omenja proizvodnjo raznih sort vina.
    Kakšen je ta vinogradniški svet danes, kako razmišljajo in delujejo mladi gospodarji, ki sicer že nadomeščajo svoje starše, a slednji še niso povsem izpregli.

    Aldo Rupel