Od domačega latnika do ...

Od domačega latnika do ...

Od vina do olja

Bratje Komjanc med odmorom na robu vinograda

Jazbine so na robu narodnostnega ozemlja, nekoliko niže je Koprivno, ki sicer po imenu in nekaterih družinskih priimkih spominja na antične slovanske selitve. Komjančeva domačija leži na enem zadnjih gričev nad Prevalo. Najmlajši rod po očetu Alešu sestavljajo štirje bratje, ki so si na kmetiji porazdelili razne zadolžitve: Benjamin, Ivan, Patrik in Robert.
Slednji je z ženo prevzel trženje, zato pozna valovanje prodaje in stagnacije.
Najprej mi pojasni, da jim razen ob trgatvi ni potrebno najemati zunanje delovne sile, saj jih je v družini za pravo dinastijo. Občasno pa jih obišče strokovnjak enolog. Pred petdesetimi leti kmetija ni premogla nobenega stroja, sedaj jih imajo kar nekaj, saj je treba prišteti napravam za obdelovanje vinogradov in proizvodnjo vina tudi ostale, ki so v očetovi domeni in služijo za nabiranje oljk, stiskanje, odcejanje in stekleničenje olja. Njihovo oljčno olje nosi domiselno ime Oče Aš. Najobsežnejši nasad imajo na obmejni Kostanjevici, na kateri pa že nekaj časa prevladujejo prav oljke.
Vinograde imajo zasajene bliže domu na Kebrišču in Meji, v Laškem in Julijanovem. Vsi ležijo na razdalji največ štirih kilometrov od kleti. Glede vina so se daleč nazaj odločili za enovrstne sorte: ohranjajo jim prvinske arome s pazljivim nadzorom temperature med vretjem. Izdelek stekleničijo v običajni konfekciji in v sodčkih po pet litrov za gostilne in zasebnike. Obiskovalci, zlasti Avstrijci se ob oblačnem vremenu z morja podajajo v Brda, si želijo doživeti gostoljubnost, pogledati klet in poslušati »štorijo« o domačiji, kraju, podnebju ... Za učinkovitost med razlagami in pri prodaji sta se z ženo usposabljala na namenskih tečajih. Sicer pa so se odpovedali skoraj vsem zunanjim servisom, ker se je treba izogibati odvečnim stroškom. Za odmevnost poskrbijo sami in odločili so se posvetiti nekaj časa kulturnim pobudam. Zato vabijo znance, gostince, upravitelje, posrednike na predstavitve knjig, dokumentarne razstave in pogovore o goriškem prostoru. Prav sedaj je na ogled fotografska dokumentarna razstava.
Ustavljajo se kolesarji na malici, prihajajo šoferji s kombiji, ker so jih informirali znanci, avstrijski radio in tudi televizija. Prihajajo, ker so si zabeležili naslov na raznih sejmih ali v restavracijah v Vidmu, Milanu, na Dunaju. Na Jazbinah dobijo tudi penečo rebulo in žganje, ki ga Komjančevi iz domačih tropin sicer kuhajo drugje.
Že poldrugo leto si z žličko Oče Aša dnevno pomirjam občutljive želodčne stene.

  • Vsak teden beremo in poslušamo napovedi, kako naj se goriška krajina ovrednoti, da postane dovolj privlačna za tokove obiskovalcev. Vselej se ob vrsti krajinskih in zgodovinskih postavk omenja proizvodnjo raznih sort vina.
    Kakšen je ta vinogradniški svet danes, kako razmišljajo in delujejo mladi gospodarji, ki sicer že nadomeščajo svoje starše, a slednji še niso povsem izpregli.

    Aldo Rupel