Od domačega latnika do ...

Od domačega latnika do ...

Izpod kostnice do Trstelja in čez

Brata Andrea in Marko v domačem vinogradu pod kostnico na Oslavju

Takšnega razgleda, kot ga uživajo Prinčičevi na Oslavju, nima zlepa kakšna domačija.
Širi se od monumentalne kostnice čez Sabotin v Trnovski gozd do Nanosa in po kraškem grebenu čez Trstelj in Cerje do Dola in Debele griže. Bliže ležijo Nova Gorica in Gorica ter stojijo Mirenski in goriški grad ter kostanjeviški samostan. Gre za očem oprijemljivo ozemlje, virtualno pa zaobjemajo štiri generacije pogled na dvajset držav, kamor plasirajo svoje proizvode: stari oče je letnik 1929, oče, ki se je k Miklusovim zaradi Franke priženil iz bližnje Koštabone, je letnik 1954, sinova Andrea in Marko si tesno sledita z letnicama 1986 in 1988, zadnja dvojčka pa sta stara nekaj mesecev!
Pogovarjal sem se z novopečenim očetom Andreom in njegovim bratom Markom. Nekoč so na dveh Bregeh, Predsoncu, Trebežu. Osojenci, v Koštaboni in Poličevem pridelovali grozdje, ki so ga prodajali veletrgovcem. Ko je cena strahovito padla, so se odločili za samostojno vinarstvo, a niso naleteli na velik odziv, kajti izbrali so težjo pot, ki predvideva redčenje grozdov, maceriranje na luščinah v plavnikih, nekajletno zorenje v sodih, počivanje v steklenicah ter odpoved herbicidom in raznim škropilom, celo gnojenju. Travo med trtami kosijo.
Morali so se posvetiti neposredni drobni prodaji in odprli so osmico s pomenom, ki ga ta izraz ima na Goriškem. Trajalo je deset let, vmes so prešli leta 1993 na stekleničenje. Potem se je trud začel obrestovati in sedaj so vsi v družini ponosni, da prodajajo svoja vina celo v Franciji, prvi državi na tem področju.
Na križišču, na drugem ključu oslavske ceste ni nobene reklamne table. Tudi je nikoli ne bo. Preveč časa mine, da naključnim gostom, ki jih usmeri le tabla, podrobneje obrazložijo svoje miselne in praktične pristope, obiskovalci pa si pričakujejo steklenico za nekaj evrov.
Tako ne gre. Da je poleg prodaje večjih količin preko omrežja posrednikov učinkovita tudi prodaja z reklamo od ust do ust, mi je dokazala družina v luksuznem avtomobilu, ki se je tik za mano pripeljala pod hišo. Šofer in glavni v družini me je vprašal, ali je prišel na kmetijo, o kateri je slišal toliko dobrega.
Oznako na Prinčičevi embalaži in nalepkah sestavljata dve stilizirani črki MM (berite rimsko število), ki jim za vsak letnik dodajo še VIII, IX, X ..., se pravi, da gre sedaj za pridelke iz let 2008, 2009, 2010. Kaj je narobe v širšem okviru? Kljub donečim pozivom o turističnem ovrednotenju Posočja, ni nič oprijemljivega na vidiku. Tisto popoldne je pripeljal do slovite oslavske kostnice avtobus obiskovalcev, težka ograjna vrata pa zaprta! Enako je ob sobotah in nedeljah.
V začetku opisani razgledni kolobar pa me je res vznemiril: treba ga bo spet prepešačiti.

  • Vsak teden beremo in poslušamo napovedi, kako naj se goriška krajina ovrednoti, da postane dovolj privlačna za tokove obiskovalcev. Vselej se ob vrsti krajinskih in zgodovinskih postavk omenja proizvodnjo raznih sort vina.
    Kakšen je ta vinogradniški svet danes, kako razmišljajo in delujejo mladi gospodarji, ki sicer že nadomeščajo svoje starše, a slednji še niso povsem izpregli.

    Aldo Rupel