Od domačega latnika do ...

Od domačega latnika do ...

Od gostilne in osmice do vinogradništva

Stefano in Matteo Bensa pred z bršljanom zaraslim gospodarskim poslopjem

Zaporedje v naslovu je značilno za družino Bensa na Oslavju. Stari oče je moral na delo v Švico in, ko se je leta 1954 vrnil, je odkupil del posestva rodbine Fiegl, ki se je odselila v Avstrijo; zato se domačiji pravi Pri Fieglavih. Vinski pridelek so prodajali v bližnji gostilni Pri Pepitu ali ga v velikih pletenkah vozili odjemalcem v Gorico.
Leta 1986 so gostilno preoblikovali v osmico, že leto prej pa so del proizvodnje stekleničili.
Tudi osmici so se odpovedali in postali »čistokrvni« vinogradniki. Uradna gospodarja sta oče in stric, Stefano in Matteo, s katerima sem se pogovarjal, pa sta povsem vključena v družinsko podjetje La Castellada. Ime je povzeto po pol kilometra oddaljenem griču nad vodovodnim zbiralnikom. Ostali vinogradi so v Dolinci, na Hribu in Vrhu ter v Zardinu. 60 odstotkov vinogradov je starih 45 do 55 let, zato so urejeni po sistemu Silv?, v novejše pa uvajajo sistem Guyot. Grozdje postaja kakovostnejše tudi zaradi iskanja pravega razmerja med košatostjo listov in številom grozdov.
Glede divjih prašičev in škode, ki jo povzročajo, so pri Bensovih drastični: električni pastirji niso učinkoviti, prva žival malo zakruli, ostalih štirinajst pa množično vdre med trte. Rešitev je kovinska mreža, ki jo po trgatvi odstranijo do naslednjega zorenja.
Vrh je tudi ime enega od vin, ki jih ponujajo malim in velikim odjemalcem. Prvi se pripeljejo kar na dvorišče, a ne zaradi odmevne reklame v sredstvih obveščanja, temveč zato, ker »vedo, kam pridejo«, saj iščejo naravne postopke pridelave. K temu sodita odsotnost herbicidov in košnja trave: mehanska med vrstami in ročna s tako imenovanim »kitajcem« med trtami. Vse delo opravljajo v domači režiji, saj so pri hiši štirje odrasli moški. Stefano se je vključil leta 2005, Matteo pa leta 2009.
Drugi odjemalci nabavljajo na osnovi pokušenj na prireditvah, kot je na primer Viniveri v Legnagu, oziroma iz seznamov Parker, Decanter ali Wine Spectator.
Pogledal sem tiste sezname vključno s cenami in spoznal, kolikšne marže si prisvajajo posredniki v zaporedju dveh ali treh prehodov do prodaje na drobno.
Vsekakor je treba iskati daljna tuja tržišča na Japonskem, v Avstraliji, Kanadi in ZDA. Težave imajo tisti proizvajalci, ki so kljub kriznim znakom upali le na Apeninski polotok. Stefano se dvakrat letno odpravlja v tujino: v novembru tja do božiča in od začetka marca do maja.
Seveda brez znanja tujih jezikov ne gre; je pa tudi res, da angleščina rešuje vse zagate.
Po čem je Bensova domačija značilna? Po z bršljanom povsem zaraslim gospodarskim poslopjem.

  • Vsak teden beremo in poslušamo napovedi, kako naj se goriška krajina ovrednoti, da postane dovolj privlačna za tokove obiskovalcev. Vselej se ob vrsti krajinskih in zgodovinskih postavk omenja proizvodnjo raznih sort vina.
    Kakšen je ta vinogradniški svet danes, kako razmišljajo in delujejo mladi gospodarji, ki sicer že nadomeščajo svoje starše, a slednji še niso povsem izpregli.

    Aldo Rupel