Od domačega latnika do ...

Od domačega latnika do ...

S trte v cementne sode

Kristjan Keber ob stari vinogradniški opremi

Klasika in zakon so v briških vinskih kleteh hrastovi sodi in kovinske cisterne.
V Ceglem ne. Ko me je Kristjan Keber popeljal v prej dedovo in sedaj očetovo klet, sem zagledal ogromne cementne rezervoarje. Namestili so jih pred petdesetimi leti in jih obdržali. Z njimi je več dela med nadzorom vretja, sicer pa so pravšni za zadržanje stalne temperature; v njih se tudi ustvari debelejši sloj usedlin, zaradi česar imajo glivice »več hrane«. Surovina v obliki grozdnih jagod prihaja iz vinogradov v Zamuzlinevem, Bošku, Laškem (že pri Subidi), Barčici, Mladem. Za čiščenje pa morajo v družini imeti vselej suhljatega člana, kajti v sod je potrebno zlesti skozi neverjetno ozko odprtino.
Predelujejo tri sorte belega in eno sorto črnega vina. Prve tri združijo v eno samo. Njegova oznaka je Collio; enako velja za črno.
Trženje je enostavno, ker pri Kebrovih menijo, da je pomembno ovrednotiti kraj, ne pa sorte. Sedaj ponujajo letnik Collio 2013, prejšnje letine uporabljajo le za specialistično pokušnjo in izredne prilike. V delu kleti je razstavni prostor, ki ga ponujajo likovnim, fotografskim in besednim umetnikom. Svoj proizvod od leta 2009 ponujajo v steklenicah posebne oblike, ki so namenjene vinu »Collio«. Zaenkrat jih uporablja petintrideset vinogradnikov, postopoma se bodo uveljavile pri ostalih članih konzorcija »Collio«. Redno proizvodnjo plasirajo še največ po Italiji, sicer tudi v Severni Evropi, Nizozemski in Japonski.
Pod pritlično kletjo imajo še nekakšne »katakombe«, kjer je v naravnih nišah v opoki vinski arhiv. V njem najdejo prostor nekatere Kebrove letine, sicer pa steklenice neštetih drugih vinarjev. Posebnost predstavlja proizvod projekta »Vinolimes« iz leta 2007, ko je šest vinogradnikov z obeh strani meje (3+3) natočilo mešanico tokaja, rebule in malvazije v poldrugi liter velike steklenice. Arhiv obiskujejo občudovalci, ki jih je lani bilo precej, ker so se ob slabem vremenu iz obmorskih letovišč zatekali v briške kleti; sicer pa imajo na kmetiji tudi nekaj apartmajev in sob za večdnevne goste. Njim lahko ponudijo tudi simbolno količino oljčnega olja iz oljk, ki jih za kratkočasje gojijo v majhnem nasadu.
Na gospodarsko gledano zanimiv srednji rok je vinarstvo okrog Plešivega in tudi čez mejo rentabilno. Tam ima Kristjan, ki se je usposabljal ob očetu Ediju in šest let na čedajskem kmetijskem zavodu, med vrstniki znance in prijatelje, zato razmišlja o širitvi čezmejne proizvodnje ob spremljanju tržnih trendov in pripravljen, da proizvodnjo dolgoročno spremeni v kaj primernejšega.

  • Vsak teden beremo in poslušamo napovedi, kako naj se goriška krajina ovrednoti, da postane dovolj privlačna za tokove obiskovalcev. Vselej se ob vrsti krajinskih in zgodovinskih postavk omenja proizvodnjo raznih sort vina.
    Kakšen je ta vinogradniški svet danes, kako razmišljajo in delujejo mladi gospodarji, ki sicer že nadomeščajo svoje starše, a slednji še niso povsem izpregli.

    Aldo Rupel