Od domačega latnika do ...

Od domačega latnika do ...

Od enega latnika do razmeščenosti

Od trte mimo »plavnika« do kozarca

Vinogradništvo v Brdih sploh ni enovito urejeno. Med obiski sem našel brezštevilne različice, takšne ozemeljske razmeščenosti pa še ne: Damjan Podveršič je po očetu Števerjanec - tam je stari oče županoval, z ženo Nadjo dvema hčerama in sinom živi v središču Doberdoba, vinograde ima na pobočjih Kalvarije, na Kresovniku, v Rupah, na Bijeniču v Gradiščuti, vinsko klet v Škrljevem v občini Dolenje in skladišče v Gorici.
Rodbina je od nekdaj bila na svojem, niso poznali kolonstva, a brez zapletov ni šlo. Upravljali so gostilno v Stražcah, goriškem mestnem okolišu, da so v njej prodajali pridelano vino. Damijan se je odločil za vinogradništvo po zaključku vojaščine in šel po poti intenzivnega gojenja trt za razliko od izročila, ki je poudarjalo količino. Prepričan je, da bogastva ne predstavlja bančni račun temveč dobra zemlja in prave sorte. Njihova certifikacija je zakon; če je ni, kupci vina ne upoštevajo. Kot prehrambena snov je vino mamilo, a ni boljše duhovne pijače, če grozdje dozoreva v pravem ritmu, če so minerali v tleh uravnovešeni, če pazimo na sočnost jagod. Uravnovesiti te tri postavke v vinski čaši je umetnost, brez nje pa ne zadovoljiš duše.
Vinski proizvod hrani tri leta le v lesenih sodih, nato še eno leto v steklenicah; jeklene uporablja le nekaj dni med stiskanjem in pred stekleničenjem. Najprej pa leži mošt tri mesece v »plavniku« z lupinami in semeni. Kmetija ima biološko spričevalo, a tega med prodajo sploh ne poudarja, ker mora biti samoumevno in pravi tudi: »Zemlja ni tvoja, v najemu jo imaš od svojih sinov.« S prodajo je zapleteno, kajti tista na drobno ne uspeva prav zaradi razmeščenosti: ne more se predstaviti z domačijo in zaokroženim ciklusom.
Na drobno mu prodaja ne uspeva (5%) prav zaradi pomanjkanja celovite domačije: klet in skladišče sta daleč. Največ proda v Italiji, kjer pa so slabi plačniki, 10 odstotkov proda v Evropi, preostalo pa v Franciji, Avstriji, New Yorku in na Japonskem. Redno se podaja na sejme v Verono, Ljubljano, Benetke in Langhe. Razloži ti, da v preteklosti nismo kot skupnost znali vlagati v teritorij, razpršeni smo in jezni eni na druge; v Brdih poteka poceni razprodaja zunanjim, sosedom pa se ne popušča.
Pet vinogradnikov (Damijan Prinčič, Edi Keber, Damijan Podveršič, Roberto Picech, Dario Raccaro) se je kljub temu povezalo v enotno ponudbo in objavilo brošuro s sporočilom: Razvoj - Enkratnost - Jedrnatost - Enostavnost - Izročilo. Odločili so se za izključno belo vino iz domačih trt (malvazija, tokaj, rebula). Uradni sedež je v Pradežu pri Krminu. V tujini imenujejo njega in njegovo vino Damižan, na eni od nalepk pa izstopa oznaka Kaplja.

  • Vsak teden beremo in poslušamo napovedi, kako naj se goriška krajina ovrednoti, da postane dovolj privlačna za tokove obiskovalcev. Vselej se ob vrsti krajinskih in zgodovinskih postavk omenja proizvodnjo raznih sort vina.
    Kakšen je ta vinogradniški svet danes, kako razmišljajo in delujejo mladi gospodarji, ki sicer že nadomeščajo svoje starše, a slednji še niso povsem izpregli.

    Aldo Rupel