Od domačega latnika do ...

Od domačega latnika do ...

Izpod Kalvarije klasična penina

Lesena skulptura na domačem dvorišču z vinogradom v ozadju

Od vseh doslej obravnavanih kleti v tem jesensko zimskem nizu je tista pri Sirkovih v Podgori najbližja soškemu bregu. Na domačijo sta se Romanova prednika priselila iz Peternela in Medane. Zemljišča so bila v lasti grofov Attems, ki so v Podgori imeli letni dvorec. Po njegovem rušenju med prvo svetovno vojno je zadnja potomka prebivala prav v kraju, kjer sedaj živijo Sirkovi. Romanov oče se je priženil sicer s kmetije v Passonsu, a bil je geometer in se prekvalificiral v vinogradnika.
Kolonstva se je ded razbremenil leta 1956, ko si je pri kar petindvajsetih bližnjih znancih izposodil znesek za odkup zemlje, saj bančni zavodi niso verjeli v rentabilnost kmetije. Tedaj ni bila enosmerno vodena: gojili so trte, sadje, zelenjavo in cvetice ter vse prodajali na goriški tržnici. Imeli so govedo in konja. Precej so si pomagali z »osmico«, ko so z vinom uspeli prodati meso petih prašičev. Dva tedna je na dvorišču in pod oboki potekala prava veselica z glasbo, nazdravljanjem, petjem in gostilniškimi igrami.
Pred petnajstimi leti so nastavili nov projekt in se odločili za proizvodnjo samo penine po klasični metodi. Velik vinograd v terasah gojijo Pod Kalvarijo, enega bodo začeli urejati Pri Krakavih. Pogled na prvega spominja bolj na vrtnarske načine obdelave kot na vinograd, v katerega prodreš s traktorjem.
Postopek od grozdja do penine je dolgotrajen, saj se razne faze vrstijo kar štiri leta. Med trgatvijo tržejo grozde le do sredine jutra zaradi ohranjanja svežine. Tri različne sorte mošta zorijo posebej do januarja, ko jih pomešajo. Maja meseca se vretje nadaljuje v steklenicah z dodatkom kvasov in sladkorja. Po tridesetih mesecih sledi čiščenje usedlin in še sedem mesecev počiva tekočina v navadnih steklenicah, eno leto pa v varianti magnum.
S takšnim proizvodom ne »hodijo v zelje« nobenemu bližnjemu in tudi bolj oddaljenemu vinogradniku. Poleti, ob kislem vremenu, se javljajo obiskovalci iz Gradeža. Zadnje dve leti je število priložnostnih kupcev na domu zadovoljivo, sicer pa je najti penino Pie di Mont v vinotočih in restavracijah Furlanije Julijske krajine, v Milanu, Turinu, Ferrari, Švici in Ukrajini. Posebno rezervo predstavlja nalepka Blanc de Blancs. Ni lahko prodreti, kajti v tujini čislajo predvsem Prosecca ali šampanjec; o klasičnem pristopu je treba kupce s precejšnjim naporom šele seznanjati. Vsekakor 20-odstotna prisotnost rebule poudarja teritorialni izvor in kakovost.

  • Vsak teden beremo in poslušamo napovedi, kako naj se goriška krajina ovrednoti, da postane dovolj privlačna za tokove obiskovalcev. Vselej se ob vrsti krajinskih in zgodovinskih postavk omenja proizvodnjo raznih sort vina.
    Kakšen je ta vinogradniški svet danes, kako razmišljajo in delujejo mladi gospodarji, ki sicer že nadomeščajo svoje starše, a slednji še niso povsem izpregli.

    Aldo Rupel