EXPO 2015

EXPO 2015

Tekma s časom v svetu paviljonov

Expo Milano

MILAN - Expo je priložnost za obsežno turistično promocijo, spodbujanje investicij in krepitev gospodarskih stikov med državami, pa tudi kraj, kjer si lahko vsak privošči nenavadno doživetje. Svetovna razstava, ki naj bi od 1. maja do 31. oktobra privabila v Milan 20 milijonov obiskovalcev (11 milijonov vstopnic so menda že prodali), je nedvomno že prinesla pozitivne učinke, saj je v tem mega projektu soudeleženih ogromno podjetij in nastalo je veliko delovnih mest. Države, ki se večinoma poslužujejo italijanskih podjetij, pa z gradnjo paviljonov in s plačevanjem storitev prinašajo denar v Italijo. Kot je pred dnevi dejal slovenski minister za gospodarski razvoj Zdravko Počivalšek, je Expo tudi lepa priložnost za Slovenijo, saj je bila svetovna razstava zadnjič tako blizu Ljubljane davnega leta 1873, in sicer na Dunaju.

Res je tudi, da so priprave na ta dogodek že od samega začetka spremljali škandali. Zadnja podkupninska afera, ki je prejšnji teden odpihnila ministra za infrastrukturo Maurizia Lupija, je zadevala vsa večja javna dela v Italiji, med drugim tudi gradnjo italijanskega paviljona. Korupcija se je že pred časom ugnezdila v italijanske razpise za javna dela, ki so zadevala osnovno infrastrukturo svetovne razstave. Milanski škandali so neznatni v primerjavi s tem, kar se je dogajalo v Benetkah s projektom Mose, vsekakor pa je težko sprejeti, da so v Italiji s korupcijo »okužena« praktično vsa večja javna dela. Poleg tega so preiskovalci že pred dvema letoma omenjali vpletenost podjetij iz krogov kalabrijske 'ndranghete, ki je v Lombardiji zelo močna. Težko je verjeti, da so se ji v Milanu naposled popolnoma izognili. Na vse to opozarja napis s sprejem na steni delovišča pred železniško postajo Rho-Fiera Milano: »Expo = morje dreka, cementa in mafije«.

Kljub temu pa bo svetovna razstava vsekakor vredna ogleda, toliko bolj zaradi gesla »Hrana za planet, energija za življenje« (ne glede na to, da je sporni sponzori McDonald’s). S prehrano in trajnostnim razvojem se moramo resno ukvarjati, če so nam pri srcu naše okolje in prihodnje generacije.

Disneyland za arhitekte
Ko smo pred dnevi obiskali ogromno gradbišče blizu milanskega sejmišča, kjer bodo čez dober mesec dni uradno odprli Expo 2015, je bilo na površini 1,1 milijona kvadratnih metrov na delu 6000 delavcev iz 15 držav. Za inženirje, arhitekte in gradbince je ta kraj bržkone primerljiv z Disneylandom in prava paša za oči. Za nestrokovnega obiskovalca pa je prav tako zanimiv. Priče smo bili nastajanju čudnega in hkrati imenitnega naselja: nekje na pol poti med mogočnimi staroegiptovskimi piramidami in skromnejšim celovškim Minimundusom (svet v malem, čeprav v tem primeru sploh ni tako majhen).
Opazovali smo bolj ali manj posrečene zgradbe, trume delavcev, tovornjake in bagre. Delavci si z napornimi izmenami mrzlično prizadevajo, da bi pravočasno zaključili dela, saj je časa vse manj. Aprila bodo na vrsti inšpekcije in izdaja uporabnih dovoljenj; za zdaj še ni jasno, kaj se bo zgodilo s paviljoni, pri katerih z gradnjo preveč zamujajo.
Paviljoni so v skladu z zahtevami organizatorjev v glavnem leseni in stekleni. Kitajci se predstavljajo z značilno valovito zgradbo, Azerbajdžanci z okroglo stekleno sfero, Angola se je očitno zelo angažirala in se predstavlja z ogromnim paviljonom. Onstran glavne ulice Decumano so tematski paviljoni o kavi, kakavu, krompirju, rižu in drugih grozdih (t.i. clusters). Stene urugvajskega paviljona so iz lesenih polen, kolumbijskega so zgradili z lesom karnijskih smrek. Vietnamci so svojo zgradbo okrasili s tipičnim trsjem, Belorusi razkazujejo velikanski mlin na žitnem polju, kazahstanski paviljon se lesketa v soncu. Svoj paviljon imata tudi Monako in Sveti sedež, slednji z geslom »Daj nam naš vsakdanji kruh«.

Ura tiktaka
Nekatere države so vrgle puško v koruzo: latvijska parcela je kljub ambicioznim načrtom prazna. Večina držav (paviljonov je 53, v raznih oblikah pa bo zastopanih okrog 140 držav) pa z deli precej zamuja, med njimi so tudi sami domačini. Šestnadstropnega italijanskega paviljona v obliki kvadratnega drevesa, v katerem se bo od časa do časa predstavljala tudi Furlanija-Julijska krajina, menda ne bodo dokončali: govori se, da zadnjih dveh nadstropij vsaj do 1. maja ne bodo odprli, kar bi za gostitelje predstavljalo hudo blamažo. To je eden redkih objektov, ki se bodo ohranili tudi po 31. oktobru: v prihodnosti naj bi gostil razstave in druge prireditve. Visokotehnološko zgradbo si je zamislil arhitekt Michele Molè: v steklu so vgrajene fotovoltaične celice, fotokatalitski beton absorbira škodljive izpuste v zraku.

Dober mesec pred odprtjem so le redki paviljoni res skoraj dokončani. Pred ciljem sta predvsem švicarski in slovenski paviljon. Avstrijci, ki so tudi na svetovni razstavi sosedje Slovencev, so prav tako na dobri poti. Če je Slovenija ena redkih držav, ki je gradnjo paviljona zaupala svojim podjetjem, za tehnične ter birokratske zadeve pa se je oprla na skupino zamejskih strokovnjakov, so Avstrijci poiskali izvajalca v Bocnu. Rojaki onstran meje so v takih primerih koristni.

Kaj pa potem?
Najslavnejša zapuščina svetovnih razstav je Eifflov stolp, ki so ga zgradili za Expo v Parizu leta 1889, ob stoletnici francoske revolucije. Maupassant, Verlaine in drugi intelektualci so se »noremu« stolpu posmehovali, danes pa je to hočeš nočeš simbol Pariza.

Skoraj vse milanske paviljone bodo med novembrom in decembrom letos odstranili. Na izpraznjena zemljišča bodo dovozili novo zemljo in na koncu naj ne bi bilo niti opaziti, kaj se je tam dogajalo. O usodi odstranjenih paviljonov bodo odločale države, Slovenija svojega že prodaja.
Poleg italijanskega paviljona bo ostalo še nekaj objektov, kot je amfiteater, ki sprejme do 12.000 gledalcev in bo letos poleti gostil cirkuške predstave Cirque du Soleil. Organizatorji upajo, da bo na območju Expa v prihodnje nastala inovativna četrt, saj je infrastruktura temu primerna.

Aljoša Fonda

  • Ogled ogromnega gradbišča svetovne razstave dober mesec pred odprtjem