EXPO 2015

EXPO 2015

Slovenija v svetovni izložbi

Slovenski paviljon, ki je na odlični lokaciji v središču dogajanja, obsega skoraj tisoč kvadratnih metrov: ni med največjimi, a niti med najmanjšimi. Lesena zgradba iz trikotnih elementov, kakršno so si zamislili arhitekti iz biroja SoNo, vsebuje elemente iz slovenskega okolja, njen tloris je v obliki jelke. Marko Lukić (Lumar) upa, da bo to postal »naš mali Eifflov stolp«.

Delni sončni mrk prejšnji petek ni zmotil delavcev na prizorišču svetovne razstave v predmestju Milana. Medtem ko je večina držav v težavah, ker ima dober mesec pred uradnim odprtjem (to bo 1. maja) še veliko dela, so si Slovenci ponosno ogledovali svoj paviljon. Skupaj s švicarskim paviljonom je to eden redkih skoraj dokončanih objektov (kljub temu, da so Slovenci začeli z delom z veliko zamudo, šele konec novembra), poleg tega pa je Slovenija za razliko od večine ostalih držav načrtovanje in gradnjo v glavnem zaupala svojim podjetjem. Tudi organizatorji so pohvalili Slovence, ker spoštujejo roke, pa tudi zaradi kakovosti leseno-steklenega paviljona, ki ponazarja drevesa slovenskih gozdov. Obiskovalce vabi v Slovenijo z geslom »zelena, aktivna, zdrava«.

Na gradbišču se je v petek mudilo veliko novinarjev, fotografov in snemalcev slovenskih medijev, spremljali so jih generalna komisarka za slovenski nastop na Expu Jerneja Lampret, javna agencija Spirit in predstavniki treh glavnih podjetij: ljubljanski biro SoNo je izdelal načrt, mariborsko podjetje Lumar je glavni izvajalec, CBD je skrbel za statiko. Naslednjega dne si je paviljon ogledal še minister za gospodarski razvoj Zdravko Počivalšek. V zraku sta bila jasno zaznavna ponos in optimizem, kar je v obdobju splošne finančne stiske in gospodarske krize vsekakor nekaj nevsakdanjega.

Lokacija je odlična, saj je paviljon pri stičišču dveh glavnih ulic Decumano in Cardo, v samem centru dogajanja. Za njim pa je novi amfiteater na prostem, ki sprejme do 12.000 gledalcev in bo med drugim gostil cirkuške predstave Cirque du Soleil. Vse to naj bi pripomoglo k dobri obiskanosti paviljona: analitiki napovedujejo, da si ga bo ogledal milijon obiskovalcev.

V njem bo pet tematskih delov, posvečenih slovenski soli (obiskovalci bodo z rokami prenašali sol iz korita), čebelarstvu (s premičnimi ogledali v obliki panjev), mineralnim vodam (s 4 vodnjaki z mehurčki in podvodnim zaslonom), Triglavu (s simulacijo plezanja) in podvigom Matevža Lenarčiča (na steni bodo viseli propelerji, na stropu pa Pipistrelovo letalo). Edvard Blažko (SoNo) je razložil, da bo tam tudi prostor za predstavitve regij, v komercialnem delu paviljona pa je pult za degustacije in predstavitve podjetij. Pred stavbo, kjer je jeseniško podjetje Krašovec konec tedna polagalo drenažni beton, bo poleg manjšega odra tudi zelenica z žitom, sivko in drugimi rastlinami. Direktor podjetja Bjorn Krašovec je potrdil, da »nas dobavitelji in organizatorji hvalijo, ker delo lepo napreduje«. Po betoniranju bodo na vrsti še obloge, in instalacije, podjetje Humko bo notranje stene opremilo s posebnimi zelenimi terasami.

Direktor Lumarja Marko Lukić je ocenil, da je nastop Slovenije z lastnim paviljonom »pomemben znak, ki kaže, da s trajnostnim razvojem mislimo resno«. Za sama dela naj bi Slovenija po prvih napovedih odštela 2,8 milijona evrov, z optimizacijo in tehničnimi spremembami pa so stroški padli na 1,8 milijona evrov. »To je lep dosežek tudi na tehnični ravni, ker v Evropi ni bistveno zahtevnejših lesenih zgradb,« je zatrdil Lukić in izrazil upanje, da bo to pripomoglo k novemu zagonu lesno predelovalne industrije. Lukić upa, da se bo paviljon na koncu ohranil nekje v Sloveniji, »da bo to naš mali Eifflov stolp«. Bruno Dujič (CBD) je potrdil, da je bil to »velik izziv, saj gre za drzno konstrukcijo iz lesa in s čim manjšo uporabo jekla«.
Jerneja Lampret je postregla z zanimivim podatkom.

Slovenija bo za Expo namenila skupno 5 milijonov evrov (sredstva za šestmesečno dogajanje v Milanu mora vlada sicer še najti), kar je po njenih informacijah najnižja investicija med vsemi državami, ki imajo svoj paviljon. Sosedje Avstrijci so vložili 12 milijonov, Madžari 11, Čile 25 milijonov evrov. Za majhno državo, kakršna je Slovenija, je težko zbrati tudi 5 milijonov evrov. »Vsi smo pa srečni, da smo se za to odločili in da se načrt uresničuje,« je še dejala Jerneja Lampret.

  • Za strukturo na Expu 2015 se je doslej zanimalo enajst interesentov
  • Na prizoerišču svetovne razstave, še posebno okoli slovenskega paviljona, se mudi tudi več zamejskih Slovencev
  • Ogled slovenskega paviljona ter zadovoljni odzivi načrtovalcev, izvajalcev in predstavnikov slovenske vlade