Prelomno leto 1968

Prelomno leto 1968

Študentske manifestacije tudi pri nas globoko vplivale na razvoj družbe

Skupna manifestacija italijanskih in slovenskih dijakov (MARIO MAGAJNA)

Letos se spominjamo pomembne obletnice, to je petdesetih let, ki nas ločujejo od dijaških in študentskih gibanj, ki so se leta 1968 razvila v Evropi. Leto 1968 je imelo globoke in dolgoročne posledice v evropskih družbah in ne samo: pol stoletja, ki nas ločuje od tistih dogodkov, omogoča, da jih obravnavamo z večje distance, kljub temu, da so ocene o posledicah tistega obdobja še zelo raznolike. Okrogla obletnica je sprožila marsikatero razmišljanje na to temo in tudi pri nas so se številni protagonisti tistega časa, ki so v mnogih primerih igrali tudi v poznejših obdobjih pomembne vloge, oglasili, da bi po tolikem času potegnili črto in povedali svoje mnenje.
Gibanja leta 1968 niso seveda nastala iz dneva do noči. Skozi celotno desetletje se je predvsem v Združenih državah Amerike stopnjevala mladinska angažiranost, predvsem zaradi dveh velikih odprtih tem, ki so povzročale velika razhajanja v ameriški družbi: gibanje za civilne pravice, ki je stremelo k uveljavitvi pravic temnopoltega prebivalstva, ter stopnjevanje vojne v Vietnamu, ki je terjala vse večje število mladih življenj in hkrati zgražalo vse tiste, ki jim niso bila vseeno poročila o trpljenju civilnega prebivalstva.
Leto 1968 pa nas spominja predvsem na val dogodkov, ki so zajeli Evropo. Pariz je zadnjič (vsaj do današnjega časa ...) potrdil svojo tradicionalno vlogo motorja protestnih in revolucionarnih gibanj: maja 1968 je francosko prestolnico zajel val dijaških in študentskih manifestacij, ki so se kmalu razširile na celotno Francijo ter na ostale države takratne evropske skupnosti. Ne gre pozabiti na dejstvo, da so mladinska gibanja tudi prekoračila železno zaveso: leto 1968 je bilo tudi leto Praške pomladi, manifestacije pa so junija 1968 zajele tudi Beograd in Jugoslavijo.
V Italiji, in posledično tudi v Trstu, se je iz mladinskih protestov leta 1968 razvila serija pojavov, ki so močno vplivali na razvoj družbe v poznejših letih. Dijaškemu in študentskemu gibanju leta 1968 se je pridružilo delavsko gibanje, ki je leto pozneje privedlo do t.i. »vroče jeseni«. V istih letih, kar lahko tolmačimo delno kot vzrok, delno pa kot posledica dogodkov leta 1968, se je tudi značaj višješolskega oz. univerzitetnega študija globoko spremenil: na polovici šestdesetih let se je začela preobrazba iz elitnega univerzitetnega sistema, ki je bil v domeni maloštevilnih, v množični univerzitetni sistem, ki so si ga lahko zastavili kot cilj vse širši sloji prebivalstva. V poznejših letih je italijanska družba doživela globok zasuk v levo, katerega višek so predstavljali referendum o razporoki 1974 ter volitve 1975 in 1976 (deželne in politične) na katerih je levica znatno povečala svojo moč... a to je že druga zgodba.
Leto 1968 pa je imelo tudi v specifični stvarnosti Trsta globoke posledice: mesto je že doživelo na polovici desetletja zelo nemirno obdobje, ki pa je zajelo predvsem delavski razred: zaprtje ladjedelnice Sv. Marka je sprožilo val ogorčenih protestov, ki so zaznamovali mesto v letih 1965-1966. Dijaško in študentsko gibanje, ki se je razvilo v poznejših letih, je tako dobilo plodna tla. Bilo pa je pomembno tudi zaradi sodelovanja, ki so ga vzpostavili dijaki italijanskih in slovenskih šol, ki so se zedinili glede številnih točk.
Na Odseku za zgodovino in etnografijo Narodne in študijske knjižnice hranimo o tem vprašanju nekaj gradiva, predvsem v dveh fondih, prvi je namenjen Mladinski iniciativi, drugi pa dijaškemu delovanju.
Fond Mladinske iniciative (ena arhivska škatla) je koristen, ker nam omogoča, da pogledamo še nekaj let v preteklost pred letom 1968: Mladinska iniciativa je namreč delovala kot samostojna mladinska politična organizacija na prehodu iz petdesetih v šestdeseta leta. V teh dokumentih je še zaznati globoke ideološke in nacionalne delitve, ki jih je mesto (in različne skupnosti v njem) doživelo v preteklih letih: v njem lahko npr. dobimo številne dokumente vezane na vprašanje naselitev istrskih ezulov v nabrežinski občini, lahko pa dobimo tudi nekaj gradiva vezanega na izvolitev študentskega predstavništva na tržaški univerzi.
Bolj raznoliko je gradivo, ki ga zasledimo v fondu dijaškega delovanja (1 arhivska škatla), ki zaobjema obdobje od leta 1968 dalje: v njem lahko namreč dobimo številne dokumente, ne le slovenskih, temveč tudi italijanskih dijakov, skupne izjave ter skupna stališča, ki kažejo na sodelovanje med slovenskimi in italijanskimi dijaki. V dokumentih lahko dobimo tudi imena številnih takratnih dijaških predstavnikov: marsikatero ime bi zlahka prepoznali, saj gre v številnih primerih za osebe, ki jih je čakala dolga in uspešna pot na raznoraznih področjih kulturnega, družbenega, političnega življenja...
Dijaške zahteve pa nam pripovedujejo o stvarnosti, ki je bila precej različna od današnje: iz njih lahko razberemo močno kritiko takratnim družbenim odnosom, ne le v šoli temveč v družbi nasploh, kritiko, ki ima tudi močan ideološki prizvok. V njih pa lahko dobimo tudi dopisovanje med dijaškim predstavništvom in učnim kadrom, ročne zapiske iz skupščin, ki so se odvijale spomladi 1969 ali tudi seznam dijakov, ki so zapuščali šolsko poslopje ali vstopali vanj ob vsaki uri v obdobju zasedbe.
Dijaško in študentsko gibanje se ni zaključilo z letom 1968: nadaljevalo se je v poznejših letih in imelo globoke posledice v odnosih med dijaki in profesorji v šolah ter študenti in profesorji na univerzah. Tudi gradivo, ki ga hranimo, se ne zaključuje z letom 1968, temveč se nadaljuje: omenil bi vsaj Mladinski krožek Trst ter nekaj številk lista Matija Gubec. Kot sem uvodoma omenjal so si ocene o posledicah leta 1968 še zelo različne, razmišljanje o tistem obdobju pa je nedvomno še aktualno tudi če pomislimo na današnji čas in na številna odprta vprašanja, ki ga zaznamujejo, med katere sodi nedvomno tudi kriza dosedanjih oblik udejstvovanja, še posebno, če pomislimo na mlajše generacije.
Kaj pa vi, dragi bralci? Ste bili protagonisti ali opazovalci takratnih dogodkov? Ali razpolagate z gradivom, za katerega mislite, da bi bilo vredno hranjenja? Naš poziv ostaja nespremenjen: v primeru, da imate dokumente, fotografije ali drugo zanimivo gradivo vas vabimo, da stopite v stik z nami, da ne bi šlo izgubljeno in bi ga tako ohranili za bodočnost.

Štefan Čok, OZE NŠK

  • Kaj pa vi, dragi bralci? Ste bili protagonisti ali opazovalci takratnih dogodkov? Ali razpolagate z gradivom, za katerega mislite, da bi bilo vredno hranjenja? Naš poziv ostaja nespremenjen: v primeru, da imate dokumente, fotografije ali drugo zanimivo gradivo vas vabimo, da stopite v stik z nami, da ne bi šlo izgubljeno in bi ga tako ohranili za bodočnost.