Jezikovne skupnosti v videmski pokrajini

Jezikovne skupnosti v videmski pokrajini

Tersko narečje

Jan Baudouinde de Courtenay

Tersko narečje, ki spada v primorsko narečno skupino je bilo prvič zapisano že v Čedajskem oziroma Černjejskem rokopisu iz leta 1497. Ima precej skupnih točk z rezijanščino, a tudi z nadiškimi narečji. Še vedno uporablja muzikalni naglas. Slovenec, ki obvlada knjižni jezik, ga na začetku težje razume, še posebno, če domačini hitro izgovarjajo besede (pri nekaterih besedah na primer Terjani izpuščajo črko g – ora namesto gora), ko pa ga nekaj časa posluša in se nanj privadi, ni več večjih težav. Z razliko od ostalih narečij tersko ni bilo vezano pravzaprav na nobeno obliko knjižne uporabe, normirala ga nista ne šola ne cerkev in to je verjetno tudi eden izmed razlogov, da dopušča sožitje različnih besed ter izraznih načinov za isti pojem, različnih fonetičnih oblik ene in iste besede, kot je zapisal Pavle Merkù v svojem delu Ljudje ob Teru. Terščina se je ustno prenašala iz roda v rod, zaradi pomanjkanja jezikovne politike oziroma sovražnega odnosa do tega slovenskega narečja pa je z leti že skoraj izginila.
Lansko jesen pa je izšel »Slovar terskega narečja Jana Baudouina de Courtenayja (Il glossario del dialetto del Torre di Jan Baudouinde Courtenay)«, ki ga je pripravila profesorica Liliana Spinozzi Monai, ki je uredila obsežno gradivo, ki ga je Poljak Baudouinde Courtenay zbral med letoma 1873 in 1901 v občinah Bardo, Tipana, Montenars, Čenta, Neme, Fojda in Tavorjana. Na podlagi zbranega materiala je nato sestavil kar 7405 leksikografskih kart in jih shranil v arhivih Ruske akademije znanosti. Slednja jih je leta 1990 dala na razpolago Furlanskemu univerzitetnemu konzorciju, ki je poskrbel za njihovo objavo. Pri pripravi pomembnega slovarja so sodelovali tudi predstavniki Inštituta za slovenski jezik Fran Ramovš, avtorica pa si je pomagala tudi z Besediščem terskega narečja Pavleta Merkuja. »To je slovar, ki ljudem iz Terske doline vrača jezik in glas ter na tak način osvobaja ljudstvo, ki je bilo pred tem obsojeno na tišino,« je ob njegovi prvi predstavitvi v Teru pomembno delo Liliane Spinozzi Monai označil domačin, profesor Viljem Černo. Slovar so že predstavili tudi v Ljubljani.