Letošnja Postaja kot odprto gradbišče

Arhiv Novi Matajur

17. Postaja Topolove bo v mali gorski vasici na sporedu med 3. in 18. julijem. Letošnja izvedba bo še bolj podobna neke vrste gradbišču, delavnici, v kateri umetniki skupaj raziskujejo, ustvarjajo in sodelujejo med sabo, a tudi z gledalci, ki vsako leto napolnijo ozke uličice, ki se vijejo med hišami. V Topolovem je na Postaji že od nekdaj zelo priljubljena glasba. Letos bosta med drugimi tu nastopila tudi mednarodno priznana izvajalca, Američan Al Margolis (znan pod psevdonimom If, Bwana) in romunski violinist Alexander Balanescu, ki bo tudi vodil delavnico glasbene improvizacije, ki je namenjena vsem, starejšim in mlajšim. Ne smemo pozabiti niti na koncert za nevidno harfo in maloštevilno publiko Marte Hari ter na violinistko Tiziano Bertoncini. Prvič pa bodo v Topolovem predvajali klasično glasbo. Za to bosta poskrbela oboist Nicola Barbagli, član komorne skupine milanske Scale, in slovaška flavtistka Veronika Vitazkova. Izvajala bosta duete in kanone baročnega skladatelja Georga Philippa Telemanna, poleg tega pa bosta predstavila svojo baročno minimalistično priredbo tradicionalnih glasbenih zvrsti, ki jih dobro poznajo obiskovalci Postaje Topolove in Topolovčani. Kar zadeva glasbo, naj omenimo še povratek tržaško-dunajske pianistke Stefanie Amisano, ki bo poskrbela za glasbo za noči brez lune (naslov njenega koncerta je Senčna igra) in vodila delavnico sodobne glasbe Klingklang, ki bo namenjena mladim. Med pomembnejše glasbene točke sodi tudi prva izvedba skladbe za osem glasbil Daria Savrona (poučeval je že na konservatorijih v Milanu in Benetkah) »V niču in v nebu«. Skladba je posvečena tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju, ki bo 18. julija tudi sam sodeloval na letošnji Postaji. Za premiero gre tudi pri projektu Antonia Della Marina Ensemble. Skladbo za mešano zasedbo bo igral Topolovski Minimalni orkester. Po lanski uspešni izkušnji se v Topolovo vrača bobnar Andrea Belfi, ki bo letos sodeloval s španskim režiserjem Carlosom Casasom. Skupaj bosta pripravila poseben nastop »za sence in zvoke«. Obiskovalci letošnje Postaje pa bodo lahko Casasovo ustvarjalnost občudovali tudi med posebnim video maratonom, ko bodo v Topolovem predvajali tri dokumentarce španskega režiserja, tako imenovano Trilogijo o koncu. Gre za filme, ki so bili posneti na treh obrobnih krajih in kjer ljudje živijo v res težkih pogojih. To so sibirski polotok Ciukci, Aralsko jezero v Srednji Aziji in Patagonija.
Beneški glasbenik David Clodig v sodelovanju s svojo skupino BK Evolution je odgovoren za zvočni projekt Ena sama sekunda, ki se navezuje na stare pašniške tradicije. Almost solo je naslov posebnega dnevnika slušne halucinacije za solo kontrabas Micheleja Spangara (gre za neke vrste kroniko potovanja od Topolovega do Baltskih držav in nazaj).
To pa sploh še ni vse, saj je glasbenih dogodkov letos res veliko. Po skoraj desetih letih se v malo gorsko beneško vasico vrača pevka Amelia Cuni, kraljica indijske glasbe »dhrupad«. Spremljal jo bo Werner Durand, ki odlično igra na vse vrste pihal, od saksofona, do perzijskega glasbila ney in inštrumentov, ki jih sam sestavlja in imajo res posebno akustiko. Pri koncertu pevke Amelie Cuni je predvideno sodelovanje publike.
V programu je tudi nastop Erice Benfatto in njene skupine improvizatorjev, med katerimi izstopajo posebne prenosne orgle Manuela Tomadina. Omeniti je treba multietnični ženski zbor La Tela, ki bo izvedel nekaj pesmi iz bogate zakladnice balkanske ljudske glasbe, medtem ko bo trio Fiore&Keplero v Topolovem predstavil svoje priredbe sodobne klasične glasbe. Poslušalce bosta nedvomno navdušila tudi slovenski kontrabasist Tomaž Grom in japonski bobnar Seiji Murayama.
Pravo novost pa na Postaji Topolove letos predstavlja opera. Sopranistka Krisztina Nemeth in njeni učenci s poletnega masterclassa bodo zapeli in zaigrali Mozartovega Don Giovannija. Nikakor pa ne bodo manjkali mladi topolovski »Tambours«. Delavnico za mlade bo vodil Avstrijec Emil Kristof, izkušeni bobnarji skupine Tambours de Topolò, ki letos slavi desetletnico obstoja, pa pripravljajo ob tej priložnosti poseben koncert.
Postaja Topolove pa ni samo glasba. Čedajka Giorgia Minisini je skupaj z umetniki iz Berlina pobudnica plesnega projekta. Giuditta Nelli iz Ligurije bo vodila stenopeično delavnico za najmlajše, medtem ko bo Benečanka Antonella Bukovaz predstavila svojo video avdio inštalacijo Ob meji. V sredo, 7. julija, bodo v Topolovem predstavili inovativen vodnik Antoniette Spizzo »Zadnje Doline - Mejni sprehodi med Furlanijo in Slovenijo«, ki je končno na razpolago tudi v italijanskem prevodu. Ob tej priložnosti bodo tudi predvajali film, ki je bil posnet v okviru evropskega čezmejnega projekta Potrkavanja. Donatella Ruttar pa bo na letošnji Postaji spregovorila o raziskavi o beneških »guzirancih«, popotniških trgovcih.
Slovesen trenutek bo letos odprtje Topolovske Univerzalne Pinakoteke. Zamisel zanjo je dal Guido Scarabottolo, sodelavec American Illustration, Graphis in številnih drugih italijanskih in mednarodnih revij. Na Postaji pa bodo letos otvorili še »Earth Water Station (Zemeljska vodna postaja)« in se tako posvetili tudi tematiki pitne vode. Protagonist odprtja bo berlinski umetnik Ulay, ki je bil v sedemdesetih letih med vodilnimi predstavniki zvrsti »body art«, v zadnjih letih pa raziskuje izvire, reke in podobno. Ulay bo vodil tudi pohod do topolovških izvirov. V Topolovem pa še vedno deluje tudi Svetovna delavnica zdravja, ki so jo odprli lani. Letos bodo v njenem okviru predstavili glasbeni projekt ToBeContinued.
Ob tradicionalnih srečanjih s pesniki in literarnim kotičkom, za katerega skrbi Miha Obit, zaslužijo letos veliko pozornost dokumentarci, za katere skrbi Topolovški inštitut za topologijo. Omeniti je treba film Paola Comuzzija o življenju pesnika Federica Tavana, dokumentarec istega avtorja Vivi Achì, dokumentarec Dust/Prah Ivana Gergoleta o azbestu, film Trenutek reke Anje Medved in Nadje Velušček, predvsem pa »La bocca del lupo (Volčja usta)« Pietra Marcella, ki je slavil na festivalih v Turinu in Berlinu. Veliko pričakovanje vlada tudi za srečanje z Alvarom Petricigom, ki bo spregovoril o svojem zadnjem filmskem projektu Prostor v tej galaksiji. Zadnji dan bodo v Topolovem na vrsti video raziskovanja Pifa, pomemben dogodek pa predstavlja prikaz dokumentarca Senza scrittori (Brez pisateljev), ki so ga prvič predvajali na otvoritvi nagrade »Premio Strega« 1. julija v Rimu. Avtor Andrea Cortellessa, ki je Postajo Topolove označil kot najbolj zanimiv festival v Italiji, je v filmu predstavil svoj kritičen pogled na svet založništva, velikih festivalov, marketinga in pisateljev »za enkratno uporabo«.

Topolovska Univerzalna Pinakoteka
Ko obiščeš Topolovo, po želji lahko prineseš s sabo osebno reprodukcijo ene izmed tistih slik, ki so verižni členi svetovne zgodovine slikarstva, in jo daruješ Pinakoteki. Sliko lahko izbereš po svojem lastnem kriteriju, utemeljitev slednjega pa ni potrebna. List z reprodukcijo naj ne preseže velikosti 21 x 30 cm. Tehnika naj bo čim bolj enostavna (svinčnik, čopič, kemični svinčnik), barvni spekter pa po možnosti čim ožji. Gre naj za risbo in ne sliko. Risbi priloži podaritveni obrazec z osebnimi podatki in tistimi, nanašajočimi se na reproducirano sliko. Risbo prekrij s steklom, uokviri (kot taka naj ne preseže velikosti 25 x 35 cm) in ji priloži digitalni file za pinakoteški arhiv. Podarjena dela postanejo skupno premoženje TUP-a. Primerni razstavni prostori bodo gostili stalno galerijo in bodo odprti med dejavnostjo Postaje Topolove. Nanje bo opozarjala posebna tablica. Za digitalni arhiv in njegovo ažuriranje bo skrbel Kustos. Zbirka ne bo samo materialna dobrina skupne lasti, hranila bo tudi bogastvo podatkov za iskanje kulturne topologije, ki jo zaznamujejo kraji, in to v geografskem prostoru in v zgodovinskem trenutku, od koder izhajajo reprodukcije in vzorci posameznih izdelkov.

Tjaša Gruden