Jezikovne skupnosti v videmski pokrajini

Jezikovne skupnosti v videmski pokrajini

Petstoletnica furlanske ljudske vstaje na pustni četrtek

 

Konec februarja 2011 bo minilo 500 let od furlanskega upora na pustni četrtek (Joibe Grasse), ki se je začel v Vidmu 27. februarja 1511. Tu ni šlo le za največjo ljudsko vstajo, ki je kdaj koli zajela Furlanijo, ampak za največji upor na širšem italijanskem ozemlju v času renesanse. Poleg tega je bila to tudi prva večja ljudska vstaja v srednji Evropi v 16. stoletju, zato lahko nanjo gledamo kot na predhodnico evropskih dogajanj takratnega zgodovinskega obdobja.
Za upor so imeli furlanski kmetje takrat številne razloge, vstaja pa je bila pravzaprav le vrhunec družbenega in političnega spopada. Pripadniki furlanskih kmečkih skupnosti so zatem stkali »politično« mrežo in tako kot pogoj za vojaško podporo Beneški republiki postavili spoštovanje tradicionalnih pravic in običajev. In ravno zaradi te »politične« sposobnosti so Benetke stalnemu predstavništvu furlanskih kmečkih skupnosti priznale določene pravice: to je bil edinstven tovrstni organ na takratnem evropskem prizorišču.
Petstoletnica vstaje predstavlja izjemno priložnost, da se obudi spomin na ta že skoraj pozabljen dogodek, čeprav še danes najdemo njegove sicer obledele in izkrivljene sledove v ljudskih pripovedih. Kljub njenemu pomenu pa je zgodovina vstaje premalo poznana tudi v sami Furlaniji: po eni strani je ujeta v površno in ponekod celo stereotipno razumevanje dogodkov, po drugi pa je povsem nepoznana. Nedvomno je razlog za to v skromnem zanimanju, ki ga je italijanski šolski sistem pokazal za dogajanja na »obrobnih« območjih, pa tudi v pomanjkanju objav o uporu, saj sta doslej izšli samo dve monografiji o tem uporu (prva je izšla leta 1993 v angleškem jeziku in še ni bila prevedena v italijanščino).
Prav zaradi tega je skupina ljudi, ki so že več let aktivni v kulturnih društvih in si prizadevajo za zaščito ozemlja in promocijo furlanskega jezika, ustanovila društvo Associazion 1511, ki bo skrbelo za to, da se 500-letnica tega dogodka na primeren način ovrednoti. Predsednik novega društva je Carlo Puppo, ki nam je na kratko povedal, s katerimi pobudami želijo obeležiti pomemben jubilej.
»V glavnem bo šlo za serijo srečanj oziroma predavanj na to in druge teme ter pripravo informativnega gradiva. Naš cilj je namreč naši skupnosti ponuditi nove možnosti za boljše poznavanje furlanske zgodovine, po drugi strani najti nove načine za proučevanje današnjih kulturnih, družbenih in gospodarskih razmer na tem prostoru. V pobudo želimo vključiti čim večje število ljudi, predvsem mlade. Ravno zato smo na primer v okvir letošnje podelitve nagrade Premi Friûl, ki jo prireja Radio Onde Furlane, poleg sekcije za glasbo vključili še sekcijo za stripe, ki se sklicujejo na vstajo iz leta 1511. Stripi, pa tudi glasba, radijske oddaje, učne mape, gledališke predstave, kulturne prireditve ipd. so različna sredstva, s katerimi želimo ohraniti živ plamen, ki so ga prižgali naši predniki na pustni četrtek leta 1511.«
Predstavniki društva Associazion 1511 so skušali k sodelovanju pritegniti tudi javne uprave in druge inštitucije. Univerza v Vidmu bo tako ločeno priredila svoj posvet na to temo, nekaj pobud pripravlja tudi Občina Videm, svojo pomoč pa je obljubil tudi deželni odbornik Violino. Sodelovale bodo, kot kaže, tudi druge krajevne uprave iz osrednje Furlanije, edina, ki doslej ni pokazala nobenega zanimanja za to obletnico, pa je Pokrajina Videm.