Jezikovne skupnosti v videmski pokrajini

Jezikovne skupnosti v videmski pokrajini

Ključni dejavnik pri bogatenju kulturnega življenja Slovencev v Furlaniji

S podelitve zlatega reda za zasluge Republike Slovenije Kulturnemu društvu Ivan Trinko

Skupina intelektualcev, študentov, kmetov in delavcev iz Beneške Slovenije se je nekaj mesecev po smrti msgr. Ivana Trinka odločila, da ustanovi prvo slovensko prosvetno društvo v videmski pokrajini in ga poimenuje prav po beneškem duhovniku in pesniku. Slovenske zanesenjake je družila želja, da bi ovrednotili slovenski jezik in večstoletno slovensko prisotnost v dolinah ob slovensko-italijanski meji v videmski pokrajini. Ustanovni občni zbor je bil 2. oktobra 1955 v Vidmu. Njegov prvi predsednik je bil Mario Kont, sledili pa so mu Izidor Predan, Viljem Černo, Beppino Crisetig, Marino Vertovec, zadnjih devet let pa društvo vodi Miha Obit.
Kulturno društvo Ivan Trinko je matično društvo za vse druge kulturne, izobraževalne, raziskovalne in socialne pobude, ki so se v šestdesetih in sedemdesetih letih začele razvijati v Benečiji. Bilo je dolgo časa tudi pravo politično predstavništvo Slovencev videmske pokrajine, v katerem so se prepoznavale prav vse kulturne in politične komponente. Danes, tudi v sodelovanju z drugimi slovenskimi sredinami, bogati kulturno življenje in delovanje v okviru slovenske manjšine na Videmskem. Še posebno pomembne so pobude, ki so namenjene tistemu delu naše manjšinske skupnosti, ki je najšibkejši in jezikovno najbolj ogrožen (na primer publikacija Mlada lipa za Slovence v občini Ahten), nezamenljiva pa je njegova vloga tudi pri obujanju ljudskih šeg na območju občine Dreka (pirhi, rožinca, devetica, pust, itd.).
KD Ivan Trinko, ki ima od leta 1979 svoj sedež v središču Čedada (pred stavbo, v kateri društvo domuje, je tudi doprsni kip Ivana Trinka), je že dolgo oporna točka za številne kulturne, raziskovalne, izobraževalne in druge ustanove v Benečiji. Nekaterim nudi tudi prostore za delovanje. Pomembna je tudi povezovalna vloga, ki jo društvo odigrava na deželnem in obmejnem območju. Kulturno društvo se namreč vse bolj uveljavlja kot čedajsko okno na slovensko kulturo tako v Benečiji kot v širšem slovenskem prostoru. Vzdržuje dialog in sodeluje s furlansko skupnostjo in italijanskimi sosedi. To povezovalno vlogo mu priznava tudi čedajska občinska uprava, saj daje svoje pokroviteljstvo njegovim pobudam in, še zlasti v zadnjem obdobju, neposredno sodeluje pri njihovi realizaciji.
Pomembno vejo delovanja društva predstavlja bogato založena knjižnica, ki hrani nad 7 tisoč slovenskih knjig. Katalog knjižnice KD Ivan Trinko je dostopen tudi na spletu (www.winknj.si/OPAC/10005). Knjige so na razpolago vsem, ki se želijo izpopolnjevati v slovenskem jeziku ali poglobiti znanje o slovenski manjšini na Videmskem. V tem smislu velja še posebej izpostaviti plodno sodelovanje z videmsko univerzo in s sorodnimi ustanovami (Narodna in študijska knjižnica, Knjižnica F. Bevk iz Nove Gorice, Knjižnica C. Kosmač iz Tolmina) ter vključitev društva v projekt sodelovanja med lokalnimi knjižnicami »Servizio bibliotecario Cividalese« Občine Čedad. Gre v bistvu za čedajsko mrežo knjižnic (www.sbcividalese.it).
Še posebno razvejana je izdajateljska dejavnost društva. Najprej je treba omeniti Trinkov koledar, zbornik, ki je začel izhajati leta 1953 in še v današnjih časih (le med leti 1986-1990 ni izšel) vsako leto predstavlja slovensko skupnost v Furlaniji, njeno kulturo in ljudsko izročilo, zgodovino, literarno in likovno ustvarjalnost. V zadnjem obdobju še posebej poudarja čezmejno sodelovanje in povezovanje na institucionalni ravni ter med obmejnimi ljudmi.
Na splošno je pri svoji izdajateljski dejavnosti KD Ivan Trinko zelo pozorno na kvaliteto objavljenih del. Med njimi izstopajo naslednje publikacije: kritična bibliografija Beneška Slovenija, Jezik in kultura, Rezija, Ter, Nadiža prof. Roberta Dapita, ki je postala temeljno delo za spoznavanje naše manjšine na Videmskem; učbenik za igranje klavirja za predšolsko mladino Stoji, stoji lipica prof. Paole Chiabudini, ki črpa gradivo iz beneške ljudske tradicije, in istoimenska zgoščenka; Različni jeziki, zbirka pesmi mladih slovenskih avtorjev, ki so jih prevedli v bolgarščino, madžarščino in italijanščino v prevajalski delavnici med Postajo Topolove; CD z nabožnimi pesmimi Ivana Trinka Adoramus; Zbornik posveta Mons. Ivan Trinko (1863-1954) - Spodbujevalec spoznavanja in dialoga med kulturami (1984); pripoved Ivana Trinka v slovenščini in italijanščini (Boter petelin in njegova zgodba - Compare gallo e la sua storia); knjiga Faustina Nazzija Landarska jama v visokem srednjem veku - La grotta d'Antro nell'Alto Medioevo; Poezije Antona Birtiča – Beneškega; zbornik Paskval Gujon, očak z Matajurja (ob stoletnici njegovega rojstva); Mlada lipa, Pravece domah narete Brune Balloch (izbor besedil iz publikacije Mlada lipa); Novi fotografski vodnik po Ljubljani - Nuova guida fotografica della città di Lubiana Graziana Podrecce.
KD Ivan Trinko je izdalo tudi številne spremne kataloge ali monografije, ko je priredilo različne razstave. Pomembne pa so tudi manjše publikacije, v katerih se odraža skrb društva za slovensko narečje, za ljudske šege in navade.
Posebej je treba omeniti tudi projekt, ki ga KD Ivan Trinko izvaja v okviru Postaje Topolove. Gre za literarni projekt Koderjana, v sklopu katerega vsako leto povabijo kakega književnika, da nekaj dni preživi v Topolovem, rezultat njegovega bivanja v mali beneški vasici pa nato predstavijo na Postaji Topolove. V posebni zbirki Koderjana so tako izšle že štiri publikacije: 111 ur - 111 ore Iztoka Osojnika, Appunti dalla Schiavonia - Zapiski iz Schiavonie Draga Jančarja, Piccoli animali selvatici delle valli del Natisone - Zverinice iz Nadiških dolin Iztoka Geistra, Rožni venec iz tišine - Rosario de siénzhi Fabia Franzina.
V zadnjem obdobju se je društvo posvetilo tudi filmski umetnosti. V sodelovanju s Kinoateljejem iz Gorice prireja namreč že vrsto let v gledališču Ristori v Čedadu poseben večer Video monitor. Ob spoznavanju slovenske kinematografije je pobuda vzbudila tudi ustvarjalnost domačih avtorjev. V tem okviru je KD Ivan Trinko sodeloval pri restavriranju, predstavitvi in novi izdaji prvega igranega filma v Benečiji "Človek iz Srednjega - L'uomo di Stregna", ki je bil posnet v Nadiških dolinah v šestdesetih letih. Film so predstavili v Čedadu in drugih krajih, KD Ivan Trinko pa je izdalo tudi knjižico o njem. Filmska in dokumentarna dejavnost se je še posebno razvila s skupnim projektom Mala apokalipsa, ki ga predstavljajo Kinoatelje iz Gorice, Zavod Kinoatelje iz Šmihela ter Kulturno društvo Ivan Trinko in izdajo trilogije »Triptih« Alvara Petriciga, v kateri so zbrani njegovi dokumentarci Sarce oh Hiše, Starmi cajt - Il tempo ripido in L'uomo di Stregna - Človek iz Srednjega.
KD Ivan Trinko je za svoje delovanje med drugim prejelo zlati red za zasluge Republike Slovenije, Gujonovo priznanje in posebno priznanje Zveze slovenskih kulturnih društev, za katero je čedajsko društvo referenčna točka v Benečiji.