»Zlati prstan« in ... komarji

»Matrijoške«, ali babuške po naše

Tretji dan smo odpotovali proti severo-vzhodu. Cilj potovanja je bilo mesto Sergijev Posad, ki se je od leta 1930 do 1991 imenovalo Zagorsk, v spomin na revolucionarja Vladimirja Zagorskega. Sergijev Posad, ki leži na področju imenovanem »zlati prstan«, je za rusko pravoslavno cerkev to, kar je Vatikan za katolike. Nekdanji Zagorsk je tudi rojstni kraj ruske »matrijoške« ali babuške po naše, ki so simbol družinske sreče, materinstva in ljubezni. Zakaj pa se to področje imenuje »zlati prstan«? Namišljeni obroč sestavljajo manjša zgodovinska mesta, kjer smo videli bisere ruske arhitekture od 12. do 18. stoletja: številne pravoslavne cerkve, samostani in utrdbe (kremlji, kremelj je namreč utrdba). To izjemno slikovito področje je pod Unescovo zaščito. Tu se je rodila ruska pravoslavna cerkev ter se krojila usoda ruskega naroda. Obiskali smo mesto Suzdal, nekdanjo prestolnico kneževine Rostov, kjer je vladal Jurij Dolgoroki, ustanovitelj Moskve, mesto Vladimir, kjer gre mimo znamenita transibirska železnica, in tipično rusko vasico Bogoljubovo, ki so jo zgradili med leti 1158 in 1165. »Zlati prstan« dopolnjujejo še mesteca Kostroma, Jaroslav, Rostov Veliki in Perejaslavl-Zaleski. To področje je pokrito z gozdovi in močvirji. Nič čudnega torej, da je tu, od maja do avgusta, pravi raj za komarje, ki so nas napadali z vseh strani. Po moskovskem prometu so bili komarji še druga črna pika izleta.