S Primorskim dnevnikom po svetu

S Primorskim dnevnikom po svetu

3. del

Geotermalna elektrarna na območju Krafla

Kakorkoli že, zdelo se je, da je izlet zares zacopran. V začetku pomladi je namreč začel bruhati do tedaj neznani vulkan Eyjafiallajoekull, ki je bil za nekaj tednov prava “šiba božja” za ves mednarodni letalski promet. Izlet sicer ni bil pod vprašajem, nekaj drobcev vulkanskega prahu pa je povzročilo težave organizacijskemu motorju. Najprej je bil preložen datum odhoda za en teden, nato so bili odpovedani leti iz Ronk zaradi domnevne premajhne zasedenosti letal. Ostali so samo poleti iz Bologne, kar je pomenilo zopetno spremembo datuma odhoda. To je nekoliko razredčilo vrste udeležencev izleta, agencija Adriatica.net pa je kljub temu vztrajala v svojem projektu in organizirala avtobusni prevoz do Bologne. Maloštevilnost je za udeležence postala prednost, ker ni bilo nobenih nevšečnosti, ki so tako značilne za večje skupine.
Ne vem, ali so zamerljivi duhovi cenili trmoglavo vztrajnost organizatorja in izletnikov ali pa je njihovo nagajivo pozornost pritegnil kak drugi nesrečnež. Preden so odnehali, so nekaj nevšečnosti zakuhali še na letališču v Bologni, ki se ne more ponašati z dobro organizaronostjo in urejenostjo. Zmeda pri čekiranju je bila kar precejšnja, bar nam je tako rekoč zaprl prav pred nosom, uroka pa je bilo konec z vzletom letala. Od takrat je potekalo vse po predvidenem načrtu in tudi spremenljivo islandsko vreme ni bilo med obiskom tako kislo, kot je lahko včasih. Nebo je bilo marsikdaj oblačno, a skoraj vsak dan je prej ali slej pokukalo sonce. Pravzaprav je severni hlad kar prijal ob novicah o hudi vročini, ki je ob koncu junija in v začetku julija pestila naše kraje.
Enotedenski izlet, kakršnega je organizirala agencija Adriatica. net, udeležencem ne dopušča, da bi podrobneje spoznali neko državo in še posebej njene politične, kulturne in socialne probleme. Potovanje iz kraja v kraj, dejstvo, da vsako noč prespiš v drugi vasi ne omogoča stika z ljudmi, poleg tega pa pozornost obiskovalca pritegne predvsem narava, ob kateri je težko ostati ravnodušen. Nekaj vtisov pa obiskovalec kljub temu lahko odnese ob pogovoru z voznikom (v našem primeru je to bil mladi in prijazni Sajvar), med obiskom dobro založenih trgovin, ob pogledu na majne zaselke, ki so glavna značilnost te otoške države, ki šteje komaj 320.000 prebivalcev. Islandščina v komunikaciji s prebivalci ni ovira, saj skoraj vsi tekoče govorijo angleščino. Pomembno dopolnilo pri spoznavanju Islandije pa so bili podatki in pojasnila prizadevnega vodiča Gorazda Čibeja.

  • Tekst
    Vojmir Tavčar

    Fotografije
    Magda Starec in Vojmir Tavčar