S Primorskim dnevnikom po svetu

S Primorskim dnevnikom po svetu

5. del

Slap Dettifoss z največjim vodnim pretokom v Evropi

Glede varovanja ni razlik med vladnimi palačami in sedeži bank ali gospodarskih družb. Tudi pred temi palačami ni ne javnih in tudi ne zasebnih varnostnikov, saj je Islandija ena najvarnejših držav na svetu in ima izredno nizko stopnjo kriminalitete. Edini policisti, na katere smo med isletom naleteli, so bili tisti, ki so na letališču pregledovali potne liste, upravljali z metaldetektorji in z rentgenskimi žarki pregledovali prtljago potnikov.
Radovednost, kolikšne so bile posledice bruhanja vulkana Eyafjallajoekul, je bila med izletniki precejšnja še posebej, ker nas je pot peljala prav na prizadeto območje. Ogled pa je bil po svoje razočaranje, saj so posledice na območju pod ognjenikom komaj opazne. Nekaj več je črnega vulkanskega peska, ki pa ga je dež že delno spral, trava je zopet zrasla na travnikih, ovce jo mirno smukajo, tudi stanovalci, ki jih je med erupcijo vlada iz previdnosti izselila, so se vrnili v svoje na redko posejane domačije. Islandci so vajeni vulkanskih izbruhov in jih zato Eyafjallajoekul ni pretirano razburil, z izjemo najbolj ogroženega območja, od koder so bili ljudje izseljeni, je življenje teklo po utečenih tirnicah. Po 40 dneh bruhanja se je vulkan umiril, čeprav je njegov “spanec” samo začasen. Edina skrb je dejstvo, da je Eyafjallajoekul na nek način povezan z veliko večjim vulkanom Hekla, ki je eden od aktivnejših ognjenikov na Islandiji. Hekla miruje od leta 1918 in zato se mnogi vprašujejo, kaj se “kuha” pod njegovo skorjo. Kamere, seizmograske naprave in merilci vodnega toka stalno monitorirajo morebitne spremembe, da bi lahko ljudi pravočasno opozorili na nevarnost izbruha, ki bi po oceni izvedencev lahko “izstrelil” v ozračje najmanj trikrat več vulkanskega prahu in drobcev kot Eyafjallajoekul, posledice bi zato lahko bile veliko hujše kot so bile težave minule pomladi.

  • Tekst
    Vojmir Tavčar

    Fotografije
    Magda Starec in Vojmir Tavčar