S Primorskim dnevnikom po svetu

S Primorskim dnevnikom po svetu

6. del

Slap bogov Gidafoss

Sicer pa so katastrofalni izbruhi islanskih vulkanov zapisani v zgodovini. Najmogočnejši je bil izbruh vulkana Lakagigar leta 1783. Za posledicami erupcije je umrla četrtina islandskega prebivalstva, gost in obsežen oblak vulkanskega prahu je prizadel kmetijstvo tudi na stari celini, posledica pa je bilo veliko pomanjkanje.
Ob Hekli je še vedno dokaj aktivno tudi območje vulkana Krafla. Tam so zgradili eno od treh geotermalnih elektrarn, ki izkorišča podtalno paro za proizvajanje električne energije. Elektrarno so začeli graditi leta 1975, s polno močjo pa obratuje samo od leta 1997. Do takrat so obratovanje motili vulkanski izbruhi (Nedaleč od elektrarne so obsežna “polja “ lave, iz razpok prihaja para in okolje ima resnično peklenski videz, saj se zdi, da bo iz katere od razpok vsak čas pokukal kak hudobec. Vizuelno prikupnejši je Namafjall, greben pastelnih barv in vrelega žveplastega blata na kadeči se tektonski prelomnici), nekaj težav pa je povzročala tudi previsoka stopnja kislosti pare, ki je načela kar nekaj cevi. Z uporabo sodobnih materialov so te težave odpravili in podzemna para poganja dve 30-megawatni turbinski enoti, ki sta postali eden od sestavnih delov islanskega elektroenergetskega sistema (11 hidroelektrarn in 3 geotermalne elektrarne).
Pustost te pokrajine po mnenju raziskovalcev v marsičem spominja na površje meseca. Zato ne preseneča, da sta tudi ob koncu šestdesetih let blizu jezera Askja, ki je nastalo po katastrofalni erupciji leta 1875, trenirala kozmonavta Neil Armstrong in Buzz Aldrin, ki sta 20. julija 1969 s pristajalnim modulom eagle pristala na luni, medtem ko ju je kolega Michael Collins čakal na matični ladjici apollo 11, ki je krožila okoli našega naravnega satelita.

  • Tekst
    Vojmir Tavčar

    Fotografije
    Magda Starec in Vojmir Tavčar