S Primorskim dnevnikom po svetu

S Primorskim dnevnikom po svetu

7. del

Mini icebergi v laguni Joekursarlon

Sicer pa je opisovanje islandskih naravnih znamenitosti skoraj nemogoče, saj je samo z besedo težko opisati čar slapov, gejzirjev, ledenih lagun, divjih pečin nad morjem ali pomirjujoči čar jezera Myvatin. Fotografija, še posebej pa film, ki čar slike dopolni z zvokom, sta s tega vidika veliko ustreznejša. Zato se ne bom spuščal v podrobnejši opis naravnih lepot. Naj povem samo, da je bilo na nekajdnevni krožni poti po Islandiji na primer slapov toliko, da so se jih izletniki “preobjedli”. K prvim so se odpravili z radovednim navdušenjem, nato pa je zanimanje počasi “izpuhtelo”, ogledi so postali skoraj dolgočasna rutina, pa čeprav je bil vsak od teh slapov očarljiv in je imel tudi zanimivo zgodovinsko ozadje. Dettifoss je na primer slap z največjim pretokom vode v Evropi, lastnica ga je dolgoletnim pravnim bojem rešila pred pohlepom podjetnikov, ki so hoteli na tej lokaciji postaviti hidroelektrarno. Gullfoss (Zlati slap) je eden najlepših v Evropi, očarljiv pa je tudi Godafoss, slap bogov, ki je tako poimenovan, ker so Islandci vanj vrgli kipe svojih bogov, ko so se uradno opredelili za krščanstvo.
Pot v obratni smeri urinega kazalca nas je vodila nato do vznožja ledenika Vatnajoekulla, ki je največji v Evropi in pokriva 8.300 kvadratnih kilometrov površine. Ledenik nas je pričakal v soncu, kontrast med belino ledenika in temnozelenimi pobočji hribov je dodal panorami dodaten čar. Sinjina pa ni zdržala dolgo. Nebo se je pooblačilo, ko smo se pripeljali do lagune Joekulsarlon. Zapihal je tudi hladen vetrič, ki je šel v kosti še posebej med vožnjo z anfibijskim vozilom med velikimi ploščami plavajočega ledu, neke vrste miniaturnimi icebergi, ki očarajo s svojimi oblikami, modrikastim odsevom in z lisami črnega vulkanskega peska. V tej laguni so snemali enega od filmov iz niza Jamesa Bonda, v katerem je v vlogi britanskega tajnega agenta 007 nastopal Pierce Brosnan.
Prav tako se velja spomniti kanjona Asbyrgi, kamor naj bi v davnini po nesreči udaril s svojim ogromnim kopitom osemnožni konj boga Odina. Zato ima še danes kanjon obliko ogromne podkve. Ogled naravne znamenitosti pa ni bil edino presenečenje. Še bolj nenavadno je izzvenelo dejstvo, da je eden od mladih, ki so urejali razgledne steze (študentov nudijo med počitnicami možnost delovne prakse), ogovoril izletnike po slovensko. Šlo je za mladega Postonjčana, ki je bil na študijski praksi na Islandiji in ki se je odzval, ko je slišal slovensko govorico.

  • Tekst
    Vojmir Tavčar

    Fotografije
    Magda Starec in Vojmir Tavčar