90 let od požiga Narodnega doma v Trstu

90 let od požiga Narodnega doma v Trstu

Požig Narodnega doma
ali šentjernejska noč tržaških Slovencev in Slovanov

Poslopje Narodnega doma po požigu leta 1920

13. julij 1920 bo ostal zapisan s krvavimi črkami v slovenski zgodovini in še posebej v zgodovini Slovencev v Trstu. Ista usoda je doletela Hrvate v Trstu in pripadnike ostalih slovanskih narodov. Tistega dne je načrtno zagorel Narodni dom v Trstu zaradi načrtnega napada fašističnih in italijanskih nacionalističnih skupin. Ob vsem tem je bila prisotna tiha podpora oblasti. Požig Narodnega doma je bil osrednji dogodek tistega tragičnega 13. julija 1920, vendar lahko govorimo o pogromu – torej o šentjernejski noči – saj je bilo napadenih kar 21 ciljev, ki so jih opustošile fašistične skupine. Vse to samo še bolj potrjuje načrtnost in namembnost celotnega dogajanja, ki se je začelo ob 18.00 uri s shodom fašističnih in nacionalističnih skupin (okrog 2.000 oseb) na Velikem trgu (Piazza Unità) ter zaključilo opolnoči.
Najbolj nam je ostal v zavesti požig Narodnega doma, vendar se je tistega poznega poletnega popoldneva in večera odvijala veriga nasilja nad Slovenci in Slovani v samem strogem središču mesta Trst. Kljub temu se še vedno skuša prikazati izkrivljeno podobo dogodkov, čeprav je bila dosežena skupna teza slovensko-italijanske zgodovinske skupine.
Preberimo besedilo, ki so ga skupaj zapisali slovenski in italijanski zgodovinarji:
“ (…) Požig Narodnega doma, sedeža slovenskih organizacij v Trstu julija 1920, pod pretvezo povračilnega udarca zavoljo nemirov v Splitu, ki so terjali žrtve med italijanskim in slovanskim življem, je bil zato le prvi javni znanilec dolgotrajnega nasilja: kriza liberalne države je namreč v Julijski krajini pa tudi drugod po Italiji spodbudila fašistično pogromaštvo, z njim pa se je zaradi zakoreninjenega protislovanskega sovraštva še tesneje kot drugod v Italiji odkrito povezal državni aparat. Tako imenovane “nove pokrajine” so se torej rojevale v razmerah ostrih protislovij med narodnim načelom, državnim interesom in politiko moči, ki so v temeljih izpodkopavali možnost sobivanja med različnimi narodnimi skupnostmi. (…)”
1.septembra 1920 je politično društvo Edinost odposlalo spomenico predsedniku italijanske vlade v Rim. Na 14 straneh so opisani dogodki 13. julija 1920 v Trstu: A Sua Eccelenza il Presidente del Consiglio dei Ministri Giovanni Giolitti, Roma – tako se je glasil naslov spomenice Edinosti.
Skupaj preberimo uvod spomenice:
“ Il giorno 13 luglio 1920 i giornali nazionalisti triestini “Il Piccolo”, “L’ Era Nuova” e “La Nazione” riportavano un proclama del Fascio Triestino di Combattimento dove si invitava la popolazione per le ore 18 ad un comizio in Piazza dell’ Unità esortandola ad una energica reazione ai fatti di Spalato col motto che “ è finito il tempo del buon Italiano”. Al comizio stesso l’ avvocato Giunta , segretario Del Fascio di Combattimento, pronunciava un discorso che culminava nelle parole: “ Occhio per occhio, dente per dente” e reclamava l’ applicazione della legge del taglione contro gli Slavi di Trieste; altri oratori emisero il grido: “Fuoco al Narodni dom” e questo grido venne accolto dalla folla e ripetuto. Gli organi della Pubblica Sicurezza non interruppero gli oratori e non fecero nulla per impedire loro di aizzare ancor più gli animi della folla già troppo eccitata dai giornali locali. (…)”
Jugoslovanska matica v Ljubljani je 12. novembra 1927 izdala publikacijo z naslovom Za naše Primorje. V njej je na 4 straneh seznam z značilnim naslovom: Škoda povzročena po nasilstvih slovanskemu prebivalstvu v Julijski krajini. V seznamu so zabeleženi dogodki in ocenjena škoda za triletje 1919-1922. Iz obeh seznamov (Spomenice in Za naše Primorje) lahko sestavimo sliko uničenja na dan 13. julija 1920 v Trstu.
Kratek pregled vseh 21 napadenih ciljev fašističnega pogroma tistega tragičnega 13. julija 1920:
Požig Narodnega doma v Trstu.
Odvetniška pisarna in stanovanje dr. Kimovca na Trgu Oberdan 5.
Gostilna Lenček “Al Gallo” na Trgu Oberdan 6.
Kavarna “Al Commercio” v Ulici XXX Ottobre 18.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Ulici XXX Ottobre 11.
Odvetniška pisarna dr. Josipa Vilfana v Ulici XXX Ottobre 13.
Splošna hranilnica v Ulici Torre Bianca 39.
Ljudska šola srbske cerkvene skupnosti v Ulici Bellini.
Odvetniška pisarna dr. Mateja Pretnerja in dr. Henrika Okretiča v Ulici Machiavelli 15.
Odvetniška pisarna dr. Josipa Abrama in dr. Josipa Agneletta v Ulici Genova 11.
Jadranska banka na vogalu ulic Cassa di Risparmio in S. Niccolò.
Hrvatska štedionica na Borznem trgu 3.
Špedicijska družb Balkan na Nabrežju Nazario Sauro 14.
Urad in stanovanje delegata Kraljestva SHS na Trgu Venezia 1.
Knjigarna in papirnica Jaka Štoka v Ulici Milano 37.
Podjetje Franz&Kranz v Ulici Machiavelli 32 (solastnik podjetja je bil Čeh).
Skladišče trgovca Andreja Perka v Ulici S. Niccolò 3.
Gostilna Makarska v Ulici San Lorenzo 5.
Trgovina čevljev Josipa Stančiča na Piazza Vecchia 5.
Trgovina pijač Drage Štoka v Ulici C. Battisti 29.
Tiskarna Edinost v Ulici sv. Frančiška 20.

Uničevalni pohod fašistov in njihovih pomagačev je trajal od 18.45 do 24 ure. Uspeli so razdejati kar 21 raznih stavb, uradov, pisarn, stanovanj, trgovin, bank, tiskarn, skladišč in gostiln. Pri tem početju so uživali podporo policije in orožnikov, saj niso priprli niti enega demonstranta ali razgrajača. Vse je teklo gladko po že v naprej pripravljenem scenariju.

Milan Pahor