Naši oskarji 2011

Naši oskarji 2011

Profili

Naši Oskarji

KOŠARKA

1. mesto: Borut Ban (letnik 1992)
»Je izredno inteligenten. Zelo dobro pozna košarko, to ima pač v krvi. Ve, kdaj mora metati na koš, kdaj pa podati soigralcem – to uspeva samo redkim«, je ob priliki imenovanja Našega športnika za naš dnevnik o Borutu Banu (ki je bil na lestvici športnikov leta 2011 tretji) med drugim dejal njegov trener Walter Vatovec.
»Tako kot je bil oče Marko simbol zlatega Jadranovega obdobja, je Borut danes steber preporoda združene ekipe v teh zadnjih dveh sezonah. V košarki »superatletov« zna biti odločilen s prefinjeno tehniko in popolnim košarkarskim znanjem. V prvenstvu je najbrž najbolj determinanten mlad igralec. Po tem kar je dosegel do zdaj, bi bila naravna naslednja postaja A-liga amaterjev, toda srce veli drugače: Marko docet,« je o Banu povedal pomočnik trenerja pri Jadranu Andrea Mura.

2. mesto: Daniel Batich
Daniel je bil vse do lanske sezone eden glavnih protagonistov tržiške ekipe Falconstar v državni diviziji B (uvrstili so se v play-off). V Tržiču so ga želeli potrditi tudi v novi sezoni, Daniel pa je iz osebnih razlogov raje izbral tržaški Jadran v nižji ligi, pri katerem je že v uvodnih krogih opozoril nase. Za Vatovčevo skupino je Batich prava dodana vrednost. Moštvu zagotovi določeno intenzivnost, tehnično pa je odlično podkovan igralec. V državni diviziji C je Daniel zelo kompleten zunanji igralec, ki tudi veliko zadeva.


3. mesto: Miko Madonia
Bazovski košarkar je v lanskem letu dokončno dozorel. Že v lanski sezoni je igral zelo konstantno in si je privoščil redke padce koncentracije. Miko je eden najbolj dominantnih visokih igralcev deželne C-lige. Pri Boru na vsaki tekmi redno prispeva povprečno 12/13 točk na tekmo. Povrh tega, da dobro skače pod košema, je Madonia tudi izboljša met z razdalje. Solidno zadeva tudi trojke. Postal je zelo učinkovit igralec. O njegovih fizičnih sposobnostih nihče ne dvomi, saj je Miko pravi atlet.


1. mesto med mladinci: Matija Batich
»Klasičen play-maker, kot jih je malo naokrog, naš mali Teodosić od vedno spravlja trenerje hkrati v veselje in obup. Na mladinski ravni je odločilna figura, saj ob njem napredujejo tudi soigralci. V prvi ekipi pa si vztrajno utira pot in je že pridobil spoštovanje senatorjev. Pregled nad igro in branje situacij na igrišču sta vrhunska, njegova obramba pa žal še ne dosega take ravni. Sezona pod Vatovčevo taktirko mu bo nedvomno koristila.«


NOGOMET

1. mesto: Alen Carli
32-letni Alen se je po koncu lanske sezone in izpadu iz D- v elitno ligo iz Krasa preselil k Pordenoneju, pri katerem igra pomembno vlogo. Po slabem začetku cilja furlanska ekipa na končnico prvenstva. Carli je eden naših najboljših nogometašev vseh časov, saj je kar nekaj sezon igral v poklicnih državnih ligah. Pred prihodom v Repen je Alen igral za gradiško Italo San Marco v drugi poklicni diviziji (nekdanja C2-liga). Pri Krasu je 195 centimetrov visoki nogometaš igral tako v obrambi kot v zvezni liniji. Žogo obvlada z obema nogama, igra umirjeno, z glavo pa je nepremagljiv. Slivenc, ki je pred leti dokončal študij na tržaški fakulteti političnih ved, je svojo nogometno pot začel pri proseškem Primorju. Kmalu pa se je pridružil mladinskim ekipam Triestine, pri kateri je igral vse do krstnega nastopa v članski ekipi, v takratni C2-ligi. Alen je v naslednjih sezonah igral v D in C2-ligi. Nosil je dres Portogruara, Sudtirola, Tempia, San Donaja, Cosenze in Itale San Marco. V Gradišču, kjer je bil tudi kapetan, je igral kar šest sezon. Leta 2001 je Alen kot študent z državno univerzitetno reprezentanco nastopil na univerziadi v Pekingu.

2. mesto: Daniel Tomizza
Daniel Tomizza, zmagovalec našega oskarja z leta 2009, je doma iz Nabrežine (stanuje sicer na Proseku) in je bil skupaj z Alenom Carlijem med Krasovimi stebri lanske sezone v D-ligi. Nekdanji nogometaš slovenskih mladinskih združenih ekip, Triestine in Krasa se je med lanskim poletjem vrnil h kriški Vesni, pri kateri je pred desetimi dnevi odigral stoto prvenstveno tekmo. Daniel lahko igra tako v zvezni liniji kot v obrambi. Je zelo konstanten in učinkovit. Malokrat si privošči napako.

3. mesto: Jar Martini
Jar Martini (letnik 1991) je proti koncu lanske sezone opravil s Krasom krstni nastop v D-ligi in dosegel tudi zmagoviti gol na domači tekmi proti Bellunu. Z Vesno v promocijski ligi je Jar v prvem delu letošnje promocijske lige stopil na igrišče 14-krat in dosegel šest golov. Jar, doma iz Doline, je svojo nogometno pot začel pri Bregu in jo nadaljeval pri združenih mladinskih ekipah.

1. med mladinci: Luca Carli
Luca Carli, 18 let, doma iz Trebč, dijak višje srednje šole Jožef Stefan iz Trsta, je v letošnji sezoni uspešno opravil krstni nastop v elitni ligi. Kot zvezni igralec je zbral šest nastopov. Trener Sergej Alejnikov mu v zadnjih krogih vse bolj zaupa, saj je Luca, ki igra tudi z mladinci, veliko napredoval. Tehnično in fizično je zelo soliden nogometaš.


MOŠKA ODBOJKA

1. mesto: Ambrož Peterlin
Ambrož (letnik 1985) je verjetno v tem trenutku naš najbolj kompleten igralec in je v Slogini postavi praktično nenadomestljiv, in to ne samo zaradi svojih tehničnih in fizičnih sposobnosti, temveč tudi zaradi svoje izjemne borbenosti. Na igrišču je lahko za zgled marsikateremu mlajšemu odbojkarju, potem ko je skoraj celo leto zelo dobro igral na tolkaškem mestu (in uspešno prebijal tudi visoke bloke v B2-ligi), pa je v zadnjih tednih zaradi poškodbe standardnega podajalca Veljaka svoji ekipi priskočil na pomoč tudi v tej vlogi.

2. mesto:
David Cettolo
David Cettolo (Sloga Tabor) je bil mogoče največje presenečenje lanskega leta, saj je odlično igral v C-ligi, v novi sezoni pa je uspešno opravil krstne nastope v državnem prvenstvu B2-lige in dokazal, da je lahko učinkovit tudi na višji ravni. Posebno mu gre od rok napad. Gotovo pa ima še veliko rezerve.

3. mesto: Filip Hlede
Filip Hlede je s svojo ekipo Olympio v prvem delu leta povedel do zasluženega napredovanja v C-ligo, v drugem delu pa do nepričakovane uvrstitve v skupino za napredovanje. Podajalec Filip, ki je pred leti tudi sam osvojil odbojkarskega oskarja, nedvomno ostaja še vedno eden naših najbolj zanesljivih in konstantnih igralcev, v svoji ekipi pa je tudi pravi lider.

1. med mladinci:
Matija Komjanc
Matija Komjanc tudi v C-ligi dokazuje, da je že odličen tolkač, na katerega lahko pri Olympii vedno računajo. Je namreč zelo zanesljiv korektor, ki zna vedno izbrati najbolj primeren tip udarca. V goriški ekipi je bil nedvomno med najbolj zaslužnimi za napredovanje v C-ligo in v drugem delu leta za uspešne nastope v najvišji državni ligi, s katerimi se je Olympia prebila v skupino za napredovanje.


ŽENSKA ODBOJKA


1. mesto:
Sabrina Bukavec
Pri članicah si je oskarja še četrtič zapored zagotovila Sabrina Bukavec (Zalet C), ki je tako postala tudi naša rekorderka, saj nihče doslej ni bil tolikokrat nagrajen kot ona. Da je Sabrina nenadomestljiva igralka nihče ne dvomi, tako pri Kontovelu kot pri Zaletu C je njen doprinos na mreži zelo pomemben. Še vedno sodi med boljše centre v naši deželi, v naših ekipah pa verjetno še dolgo ne bo igralke, ki bi jo lahko v tej vlogi prekosila.

2. mesto: Neža Kapun
Borbena Neža Kapun (Zalet C) je vedno zelo solidna v polju, v vlogi libera pa se na tekmah velikokrat izkaže z akrobatskimi posegi, ki gledalce dvigujejo na noge. Malokatera igralka je pri nas tako dinamična kot ona. Kar pri njej najbol bode v oči, je to, da v obrambni igri prav uživa: močnejši je nasprotnikov napad, prej ga v polju prestreže.

3. mesto: Staška Cvelbar
Staško Cvelbar (Zalet C) v igri krasi velika zagrizenost. Že leta je ena naših najboljših odbojkaric, njen doprinos je vedno zelo pomemben, s svojo borbenostjo in zvestobo našim barvam pa je pravi zgled za mlajše igralke. V svoji karieri je igrala že v vseh vlogah, zato obvlada vse elemente. Zdaj igra na položaju centra, v nasprotju z večino igralk v tej vlogi pa je zelo dobra v obrambi.

1. med mladinkami: Katerina Pučnik
Pri mladinkah je spet zmagala Katerina Pučnik, ki pa tokrat ni imela prave konkurence. V drugem delu lanske sezone je z Borom igrala v D-ligi in osvojila tretje mesto v pokrajinskem prvenstvu mladink, poleti pa je bila med kandidatkami za mesto v Zaletovi prvi ekipi, a se je odločila, da bo kariero nadaljevala v Trentu pod taktirko strokovnjaka Maurizia Morettija, ki sodi med najbolj znane trenerje v Italiji.