Pahorjevo stoletje

Pahorjevo stoletje

Slovenska prestolnica bo dobila »Pahorjev trg«

LJUBLJANA - V Ljubljani bodo trg, ki nastaja ob knjigarni Konzorcij, poimenovali po Borisu Pahorju. Tako je predsednik uprave Mladinske knjige Peter Tomšič najavil pred začetkom včerajšnje predstavitve monografije Tako sem živel in sprožil bučen aplavz občinstva, ki se je zbralo, da bi tržaškemu pisatelju voščilo ob stotem rojstnem dnevu. O poimenovanju je tekla beseda že na dopoldanskem srečanju z ljubljanskim županom Zoranom Jankovičem. Pahor je priznal, da ga je predlog »ujel nepripravljenega« in da bi si trg najprej zaslužil njegov tržaški kolega Vladimir Bartol, ali pa vsi slovenski tržaški pisatelji skupaj … No, vse kaže, da bo Ljubljana prihodnje leto dobila Pahorjev trg, slovenski tržaški literarni šoli pa bo založba posvetila kongres.

Včerajšnji dogodek v Konzorciju je bil prva uradna predstavitev albuma Tako sem živel - stoletje Borisa Pahorja. Preko 350 strani obsežno knjigo je izdala Cankarjeva založba, napisala pa Tatjana Rojc. Kot je spomnil urednik Zdravko Duša, so ob monografiji natisnili tudi faksimile zbornika Edvard Kocbek, pričevalec našega časa, ki ga je davnega leta 1975 Pahor uredil z Alojzom Rebulo. Gre za knjigo, o kateri se veliko govori, a jo malokdo res pozna, saj je že dolgo pošla, je spomnil Duša. Sedaj ima vsakdo priložnost, da se podrobneje seznani z njeno vsebino, ki je v slovenski družbi pustila neizbrisen pečat.

Tatjana Rojc je pojasnila, da ni želela z biografijo Tako sem živel postaviti sterilnega spomenika stoletnemu pisatelju, ampak je skušala v njej predstaviti tudi Pahorjev Trst in stoletje, skozi katerega neutrudno stopa. Zato je vanjo vključila daljše poglavje o Trstu in tržaških Slovencih, o katerih javnost premalo ve. Tako so ob Pahorjevi življenjski izkušnji, ob številnih odlomkih, ki bralcu predstavijo njegovo ustvarjanje, v obsežni in s fotografijami bogati knjigi zabeležene tudi zgodbe Ferda Bidovca, Pina Tomažiča in še marsikoga; nenazadnje spadajo tudi oni med tiste ponižane in razžaljene, katerim je Pahor posvetil vse svoje pisanje. Upam, da mi je v knjigi uspelo predstaviti tudi njegov upor in disidentstvo, je zaključila avtorica: to je moj osebni poklon človeku, ki je dal skozi marsikaj in ostal kljub vsemu optimist in ljubitelj resnice.
Tisto uvodno poglavje o tržaških Slovencih je napisano za ignorante, kajti mladi slovenski rod je ignorant, je bil neizprosen Boris Pahor (ki je sicer s knjigo zelo zadovoljen in je prepričan, da je Tatjana Rojc naredila »veliko delo«). Kdor se je šolal v svobodni slovenski državi, ve zelo malo ali nič o Trstu, njegovi nekdanji vlogi, primorskem antifašizmu, današnjem utripu, je potožil Pahor in problem kasneje »položil na srce« tudi predsedniku republike (glej sosednji članek). Najbrž bolj malo vedo tudi o tem, da se je vzdušje v mestu spremenilo, o čemer nenazadnje pričajo odlikovanje Občine Trst in besede Claudia Magrisa, da bi bil Trst brez Slovencev revnejši. Magris se je dolgo potil, preden je to izjavil, se je z njemu značilno pikrostjo pošalil Pahor, ampak je izjavil: to je pomembno, na tem je treba graditi.

Pahorjev stoti rojstni dan v slovenski prestolnici se je nadaljeval v predsedniški palači, zaključil pa zvečer v prenovljeni Operi. Tu so odprli razstavo, posvečeno njegovemu življenju in dela, ob 20. uri pa je bila na sporedu osrednja slovesnost, med katero so se s pisateljem pogovarjali trije dijaki - zamejske je predstavljal Jakob Terčon. Jubilantu so podelili tudi nagrado Državljan Evrope evropskega parlamenta, za katero so predlog podprli vsi slovenski evropski poslanci, izročila pa mu jo je poslanka Mojca Kleva Kekuš. O dogodku bomo obširneje poročali v jutrišnji izdaji. (pd)