Spomini na leto 1945

Spomini na leto 1945

V borbo za ideje bratstva in lojalnosti

Marij Gabrovec, rojen v Nabrežini dne 28. decembra 1925

Pred dnevi sem čisto po naključju naletela na škatlo, v kateri hranimo fotografije, dokumente, vojaške propustnice in odličja mojega deda, partizana. Med temi je bil tudi življenjepis, ki ga je ded napisal leta 1955. Vzela sem ga v roke in prebrala. Čeprav zaobjema obdobje med leti 1943-1954 in torej ne izključno leta osvoboditve, se mi je zdel vsekakor vreden objave. Prav je, da se spomnimo življenja tistih, ki so v sebi res nosili ideje »jugoslovenstva«, bratstva in lojalnosti, še posebno v času, ko se marsikateri prodajajo za privržence partizanstva in idealov narodnoosvobodilne borbe, v resnici pa v sebi skrivajo take podlosti, da bi jih še najslabši izdajalci zaničevali.

»Podpisani Gabrovec Marij, pok. Silvestra in Kristine Pertot, rojen v Nabrežini dne 28. decembra 1925., izjavljam sledeče ...
Dne 8. marca 1943 sem bil skupno z mnogimi vaščani - mladoletniki - aretiran od fašistov in poslan preko Trsta v L’Aquilo. Tu sem bil dodeljen vojaški edinici Battaglione speciale. Prisilno sem moral delati tukaj in še v drugih mestih južne Italije do njene kapitulacije. Nato sem pobegnil in dospel v Bari, kjer sem se skupno z drugimi bivšimi interniranci prostovoljno javil pri I. Prekomorski brigadi, ki se je formirala 25.10.1943.
S to brigado sem bil poslan v Drvar v Bosno in bil dodeljen IV. četi III. Bataljona XIII. Proleterske udarne brigade »Rade Končar« (Bjelo Buče), ki je med drugim varovala Vrhovni Štab. Komandant te brigade je bil gen. major Milan Žeželj, komandant bataljona pa tov. Boško Žigič.
Aktivno sem sodeloval v velikih borbah za obrambo Vrhovnega Štaba v Drvarju, Mrkonjič Gradu, Jajcu, Gornjem Vakufu, Doljnjem Vakufu, Prijedorju, Bihaću in drugod. Zaradi hudih pogojev sem telesno zelo oslabel in desna noga mi je zmrznila. Bil sem poslan v bolnico X. Divizije v Ćrni vrh in od tod 27. julija 1944 nujno odpeljan z letalom iz aerodroma Blagaj (Kupres v Bosni) v Italijo. Prepeljali so me v taborišče Gravina in nato v bolnico v Trani, kjer sem se zdravil do februarja 1945. Nato sem bil šofer S.M.J.A. v Bariju, kjer sem dočakal osvoboditev domače zemlje. Decembra 1945 pa sem bil poslan k IV. Armiji v Ljubljano. Tu so me dodelili v Postojno k artilerijski brigadi IV. Armije.
V J.A. sem služil vse do leta 1949 kot aktivni podoficir (stari vodnik). Demobiliziran sem bil v Zagrebu od V. Vojne oblasti. Za svoje vojaške zasluge sem dobil sledeča odlikovanja: Orden za hrabrost, Orden za Narod III. reda in Bugarsko odlikovanje Očestvena Fronta.(...)«
Gabrovec Marij - Nabrežina, 24. aprila 1955

Zulejka Paskulin