S Primorskim dnevnikom po svetu

S Primorskim dnevnikom po svetu

Razlika med dačo in izbo

»Dača« hiške ali vikendice na podeželju

Bolj ali manj razkošne dače, to so neke vrste hiške ali vikendice na podežlju, že več stoletij poosebljajo ruski način življenja. Na svojih dačah je ruska inteligenca ustvarjala svetovno klasiko, politika pa krojila usodo največje države na svetu. Dandanes ima večina Rusov svoj kotiček za kratek umik in kar tretjina na dačah preživlja poletne počitnice. Sezona se odpre maja in konča konec septembra.
Opise dač je mogoče najti v številnih delih ruske klasike, med drugim v mojstrovini Mojster in Margareta avtorja Mihaila Bulgakova, pa tudi v bolj sodobnih stvaritvah, kot je z oskarjem nagrajeni film Nikite Mihalkova Sleparsko sonce. Prvič so se pojavile med vladavino carja Petra Velikega, ki je manjša posestva v okolici Sankt Peterburga delil lojalnim vazalom. Prav v ta čas sodi tudi poimenovanje, ki izhaja iz glagola dati. Oktobrska revolucija lastnikom dač ni bila naklonjena, saj so jih komunistične oblasti razglasile za zlorabo obdelovalnih površin, poleg tega je ideologija narekovala, da je treba ves prosti čas namenjati gradnji socialistične družbe. Ugodnosti življenja na dači so bile dostopne le komunističnim veljakom in pisateljem, ki so že v 30. letih prejšnjega stoletja dobili svojo pisateljsko kolonijo. V začetku 80. in 90. let so se jim pridružili sovjetski delavci, ki so od delodajalcev v dar prejeli krpice zemlje. Šlo je za skrbno premišljeno odločitev oblasti, ki so želele tako ublažiti pomanjkanje hrane v velikih mestih. Na svojih 600 kvadratnih metrih, ki so jih pozneje povečali na 1200 kvadratnih metrov, so sovjetski delavci gojili krompir, paradižnik in kumare, kar v manjšem obsegu počnejo še zdaj. Ena najbolj znanih dačarskih vasi je Peredelkino (tu je tudi grob slavnega ruskega pesnika in pisatelja Borisa Pasternaka), ki leži 25 kilometrov od Moskve in v katerem so sovjetske oblasti že leta 1934 zgradile 50 lesenih koč, na predlog pisatelja Maksima Gorkega namenjenih Zvezi sovjetskih pisateljev.
Kaj pa je izba? Izba je pravzaprav soba, Rusi pa pravijo izba enonadstropnim, izključno lesenim kmečkim hiškam. Izba mora imeti v svoji notranjosti lončeno peč.

  • Tekst Jan Grgič
    Fotografije Divna Čuk