Druženje ob kozarcu vina

Ob reku Mozeli so vsa strma pobočja prekrita z vinogradi

Pitje, pravzaprav posedanje po gostilnah ali kleteh je sinonim za druženje. Slikovita dolina reke Mozele je lahko idealna kulisa za tovrstno druženje, saj so njeni bregovi povsem prekriti z vinsko trto. Njeno gojenje so tu uvedli že Rimljani, ki so uredili prve vinograde na terasah. Sicer ni vse zlato, kar se sveti … Vinogradniki imajo tu velike težave z delovno silo, saj so površine, kjer rastejo gosto posajene trte izredno strme, pravzaprav celo človeku težko dostopne. Delo opravljajo povečini ročno in to predvsem tujci - sezonski delavci so tu v glavnem Poljaki. Že samo škropljenje jim povzroča preglavice, zato pa si včasih pomagajo s helikopterji, ki ves dan preletavajo strma pobočja.
Pa še to je nedvomno zelo zanimivo: vinograde prekriva kamenje, kar pomaga pri ohranjanju vlage zemlje v sušnem obdobju, pozimi pa varuje trto pred mrazom. Poznavalci pravijo, da ta kamen daje vinu poseben okus, saj greje zemljo. Čas za trgatev napoči tu okrog polovice oktobra, včasih celo novembra, saj je zelo odvisno od vremena. Med našim obiskom so trte šele poganjale prve brstiče - aprila so bili namreč vinogradi na gričih še prekriti s snegom. Trgajo pa seveda na roko, s sistemom vlečnice. Na Mozeli se ponašajo predvsem z belim vinom, ki ga pridelajo kar 90%, ostalih 10% pa je seveda črnega. Najbolj poznan je tu rizling, ki ga izvažajo predvsem na Norveško in v Anglijo.
No, po vseh teh razlagah je bilo treba to posebno kapljico tudi poskusiti, tako da smo obiskali klet v slikovitem mestecu Bernkastel in si privoščili degustacijo vin. V sproščenem vzdušju je zadonela Kolikor kapljic toliko let in med našimi vinskimi strokovnjaki se je vnela debata o sladkem vinu. Mnogi so namreč ugotavljali razširjeno navado mozelskih vinarjev, da bi rešili včasih nič kaj sončno letino. Seveda nam je gostitelj-vinar plemenito sladkobo razlagal kot posledico posebnega načina in časa trgatve, saj jim sonca ne primanjkuje.