S Primorskim dnevnikom po svetu

S Primorskim dnevnikom po svetu

Obisk na Islandiji, kjer ekonomska kriza povzroča več zaskrbljenosti kot vulkani (1. del)

Močan veter in še močnejši valovi so ob obali izdolbili tudi trde kamnite skale

Kot turistična destinacija je Islandija znana predvsem zaradi svojih naravnih znamenitosti. Njena izredna pokrajina obiskovalca nikoli ne pusti hladnega, saj ima včasih človek med potovanjem po raznolikem otoku občutek, da se vozi po tujih planetih, med katerimi ima vsak svoje edinstvene značilnosti.
Sicer pa Islandija ni zanimiva samo zaradi narave, ampak tudi zaradi svojih političnih izbir. Najbolj odmevna je bila v zadnjem času odločitev, da postane prvi okop svobodne informacije na svetovnem spletu. Parlament v Rejkjaviku je namreč na predlog poslanke Birgitte Jonsdottir 16. junija odobril zakon, s katerim jamči skoraj popolno zaščito vsem spletnim upraviteljem s sedežem na otoku, ki bodo objavljali tajna vojaška, državna, sodna gradiva ali tajne dokumente raznih družb in gospodarskih organizacij. Pravosodje ne bo moglo preprečiti objave takega gradiva in tudi ne začeti postopka zoper tiste, ki so to gradivo razkrili in ga posredovali javnosti. Parlament ima eno leto časa, da vse to uredi. Šele takrat bo jasno, kako Islandic Modern Media Iniziative deluje, vendar že sedaj vse kaže, da želi Islandija postati trden okop pravice do informiranja in prava trdnjava za raziskovalno novinarstvo.
To je ena od najbolj odmevnih potez islandske politike, potem ko je bila država nekaj let gost časopisnih strani predvsem zaradi njenih gospodarskih težav, saj je bila ena od prvih žrtev svetovne krize, ki je bruhnila na dan leta 2008. Lani je zaradi krize Islandija zaprosila za vstop v EU. Pogajanja so se začela konec julija, vendar v enem letu se je po javnomnenjskih raziskavah navdušenje islandskega javnega mnenja za Evropsko unijo precej ohladilo in izid pogajanj je še vedno velika neznanka.
Pred izbruhom krize je bila Islandija ena od držav z najvišjim osebnim dohodkom na svetu. Čeprav so maloštevilni, so si Islandci privoščili najboljše, kar lahko nudi država. Na otoku deluje 12 univerz, socialna država nudi visoke storitve in vlaga v mlade, zelo kakovostno je tudi zdravstvo, saj se Islandci lahko ponašajo s svojo dolgoživostjo. Po krizi se je dohodek na prebivalca sicer nekoliko znižal, toda življenjski standard v državi je še vedno visok, predvsem pa so še vedno zelo kakovostne storitve socialne države. Vprašanje, ki zaskrblja slehernega prebivalca in postaja skoraj prava mora, pa je, ali bo država ta standard lahko ohranila ali pa ga bo načela gospodarska terapija (privatizirati, kar se da, omejiti in znižati izdatke na vseh področjih), ki jo visoko zadolženemu otoku vsiljuje Mednarodni denarni sklad.

  • Tekst
    Vojmir Tavčar

    Fotografije
    Magda Starec in Vojmir Tavčar