»Moški smo sužnji patriarhata«

Janis Varufakis je v petek v Ljubljani nastopil v vseh vlogah, po katerih je znan. Predaval je - ne nujno v tem vrstnem redu - kot ekonomist, pisatelj in politik. Govoril pa je tudi kot sin, vnuk, oče, mož in »frustrirani pianist«.

Na oder polne Linhartove dvorane Cankarjevega doma se je vrnil še v soboto za pogovor s Srećkom Horvatom. Toda hrvaški filozof se je nenapovedano pojavil že v petek, najprej zato, da je jedrnato uvedel gosta in nato, da mu je postavil nekaj vprašanj o najnovejši knjigi Raise Your Soul (Dvigni svojo dušo).

Vmes je Varufakis približno eno uro prebil sam na odru. Sprehajal se je levo-desno in si prvi aplavz prislužil, ko je povedal, da ga je ob pristanku v Sloveniji zajel prijeten občutek, podoben tistemu pred dobrimi 50 leti, ko je kot otrok z mamo prišel v Ljubljano med begom iz zatohlega ozračja grške diktature. Vir tokratnega občutka ugodja pa je bila odločitev Slovenije, da se zaradi udeležbe Izraela odpove nastopu na prihodnji Pesmi evrovizije.

Varufakis je nato povedal, da v depresivnih trenutkih najraje piše ali igra klavir. Zadnja knjiga Dvigni svojo dušo (izšla je oktobra v angleščini in pred nekaj dnevi tudi v italijanskem prevodu z naslovom Alza la testa) je njegova najbolj osebna. »Nastala je v najslabšem trenutku mojega življenja,» je razložil grški aktivist, ki bo marca dopolnil 65 let. Navedel je, da je delo nastalo lani, ko so v Izraelu in Ukrajini množično umirali ljudje, s svojo strančico MeRA25 pa je doživel tri zaporedne volilne neuspehe (na dveh parlamentarnih in evropskih volitvah). Sicer pa je Varufakis na lastni koži začutil, kako se okrog njega krepi nestrpnost, saj so ga, kot omenja v uvodu knjige, pred tem sredi Aten napadli pretepači.

V stanju globokega nezadovoljstva je vir navdiha za vztrajanje na okopih pravične in solidarne družbe poiskal v spominih. Pisati je začel o mami Eleni. »Svojo predzadnjo knjigo Tehnofevdalizem sem začel pisati prav na dan, ko je umrl moj oče. Bil je star 96 let, umrl je srečen in tudi moje slovo od njega je bilo lepo,« je povzel nekdanji univerzitetni profesor in finančni minister. »Eno od prejšnjih knjig, Ta svet je lahko boljši, pa sem pisal, kot če bi pisal pismo svoji hčerki. No, ko sem zaključil s pisanjem 300 strani dolgega dela Tehnofevdalizem, sem se vprašal: kje pa je moja mama, moja politična mentorica?«

Na mamo je bil Varoufakis zelo navezan. V dolgih letih študija in poučevanja v tujini ji je telefoniral vsak dan. »Nisva se pogovarjala o sorodnikih, niti o vremenu, ampak zmeraj samo o politiki.«

V knjigi Raise Your Soul je zato Varufakis najprej povzel življenje mame Eleni, a tej zgodbi dodal portrete še štirih drugih žensk: očetove mame, mamine mame, stare mame prve žene in sedanje žene Danae. Vsi ti ženski liki so v Varufakisovem življenju vir navdiha.

Iz opisov petih žena izhaja, da je Varufakis pristaš feminizma. Nastop v Cankarjevem domu je zato služil tudi kot poziv k odpravi patriarhata, pri čemer je nekdanji grški finančni minister ponovil: »Če patriarhat ne bo premagan, moški ne bo nikoli osvobojen. Moški smo sužnji patriarhata.«