V Italiji se množijo predlogi zakonov, s katerimi bi pobudniki želeli preprečiti oziroma kaznovati antisemitizem. Očitki o antisemitizmu so v nekaterih primerih na mestu, spet drugič dvomljivi, saj jih je zlasti po začetku brutalnega izraelskega obleganja Gaze kot odgovor na Hamasov napad 7. oktobra 2023 slišati tudi v primerih, ko je predmet kritik genocidno ravnanje Netanjahujeve vlade. V zadnjih dneh v italijanski javnosti odmeva še en tak poskus normiranja diskurza o Izraelu.
Njegov prvi podpisnik je Graziano Delrio, senator Demokratske stranke, nekdanji minister v Lettovi in potem še Renzijevi vladi. V seznamu podpisov senatork in senatorjev, ki so podprli ta predlog, je tudi senatorka DS Tatjane Rojc.
Delriev predlog se sklicuje na delovno definicijo antisemitizma, ki jo je leta 2016 pripravila Mednarodna zveza za spomin na holokavst (IHRA). Ta je zelo široka in obsega različne primere antisemitizma, mednje denimo prištevajo »iskanje vzporednic med politikama sodobnega Izraela in nacistične Nemčije«, zaradi česar je za mnoge sporna, a si kljub kritikam utira pot v raznih sredinah.
Če bi bila definicija antisemitizma, ki jo je pripravila IHRA, tako sporna, je ne bi sprejel Evropski parlament in tudi ne druga vlada Giuseppeja Conteja, meni senatorka DS Tatjana Rojc, ki je za Primorski dnevnik pojasnila, zakaj je prispevala svoj podpis k Delrievi pobudi proti antisemitizmu. »Osebno se držim načela, da ne smemo posploševati. Ne želim, da se po nekom udriha samo zato, ker pripada neki skupnosti,« je dejala.
Do pobude Graziana Delria je kritičen tudi tržaški občinski svetnik Stefano Ukmar. Opozarja, da če bi zakon, kakršnega predlaga Delrio, veljal v Sloveniji, si tamkajšnja vlada ne bi mogla dovoliti kritik, ki jih je izrekla na račun politik Netanjahujeve vlade. »Ne verjamem, da senatorka Tatjana Rojc podpira genocidno politiko Izraela v Gazi in ker podpiram zgoraj omenjena stališča Republike Slovenije, bi slovenski senatorki v Italiji priporočal, da tudi svoj podpis umakne,« je sklenil Stefano Ukmar.
Več v današnjem Primorskem dnevniku