V ospredju srečanja olajšano zastopstvo v parlamentu

Za predstavnike slovenske narodne skupnosti je bil današnji sestanek s slovensko zunanjo ministrico Tanjo Fajon na slovenskem generalnem konzulatu v Trstu pomemben znak pozornosti slovenske vlade do manjšine. Tako kot iz izjav ministrice tudi iz njihovih besed izhaja, da je bila v ospredju problematika olajšanega zastopstva manjšine v izvoljenih telesih, o čemer so govorili zlasti deželni predsednik stranke Slovenska skupnost Damijan Terpin, predsednik Sveta slovenskih organizacij Bandelj in predstavnica Slovencev v Demokratski stranki Monica Hrovatin. Ti so se zaustavili pri vprašanju uresničevanja 26. člena zaščitnega zakona št. 38⁄2001, ki predvideva olajšane določbe za izvolitev slovenskih predstavnikov v parlament, kar je trenutno zelo aktualna zadeva, ker je vladna večina v parlament vložila prvi osnutek novega volilnega zakona, o katerem bo stekla razprava po referendumu o reformi sodstva. Pri tem je Terpin poudaril, da je zaenkrat glede vprašanja olajšanega zastopstva »na mizi samo predlog SSk«, zato pričakuje, da bosta Slovenija in posledično tudi Italija podprli ta predlog. Bližino temu predlogu je izrazil tudi Bandelj, ki poziva k čimprejšnji ureditvi vprašanja, saj se bližajo tako parlamentarne kot deželne volitve. Hrovatin pa je opozorila, kako slovenska komponenta DS zagovarja t. i. ladinski model manjšinskega zastopstva, kar vsebuje tudi spomenica, ki jo je izročila ministrici Fajon. Osnutek volilnega zakona, ki ga je v parlament vložila italijanska vladna večina, pa slovenski narodni skupnosti na nikakršen način ni naklonjen in Slovencev kot manjšine sploh ne omenja, meni Monica Hrovatin.

Je pa predstavnica DS poudarila, da je ministrica Fajon zelo prisluhnila besedam predstavnikov manjšine glede odprtih vprašanj, kot so, poleg volilnega zakona, tudi šolstvo ali vprašanje priznavanja diplom. Za predsednico SKGZ Nives Cossutta pa je današnje srečanje potrdilo, da je slovenska vlada v vseh teh letih zelo pozorno sledila delovanju manjšine in omogočila, da so bili stiki med vlado in manjšino vedno redni in plodni. Sama upa, da bomo kot manjšina na institucionalni ravni v Sloveniji lahko vedno imeli sogovornike, ki bodo spremljali delovanje narodne skupnosti in le-tej bili ob strani ob vseh aktualnih izzivih, ki jih doživlja. Bandelj pa je omenil tudi vprašanje šolstva, ki je po njegovih besedah zelo široka tema, področje pa potrebuje najprej notranjo reformo. Za to sta krovni organizaciji SSO in SKGZ aktivirali šolski forum, pri čemer predsednik SSO upa v čim prejšnjo rešitev odprtega vprašanja.