Pred davčno upravo niso vsi jeziki enaki

Obče znano je, da je italijanska birokracija vir zapletov in nevšečnosti vseh vrst, njene zahteve pa včasih privedejo do naravnost absurdnih situacij in celo do diskriminacije. Primer so navodila za izpolnjevanje davčnih prijav dohodkov, iz katerih izhaja, da veljajo za prebivalce dežele Doline Aosta in pokrajine Bocen drugačna pravila kot za živeče v Furlaniji-Julijski krajini.
Problem je povezan z možnostjo odbitja dela stroškov za zdravila in zdravstvene storitve, ki jih je davkoplačevalec nabavil oz. koristil v tujini. Francozi v Dolini Aosta, Južnotirolci ter njihovi sokrajani italijanske narodnosti lahko svojim davčnim prijavam priložijo potrdila in račune v francoskem oz. nemškem jeziku, za Goričane in ostale prebivalce FJK, ki obiskujejo zdravstvene službe, ambulante in lekarne v Sloveniji, pa to ne velja. »V pravilniku za izpolnjevanje davčne prijave je zapisano, da je treba davčni prijavi ob dokumentih, ki so bili izdani v slovenskem jeziku, priložiti tudi italijanski prevod,« pravi Livio Semolič, predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze za Goriško, ki je bil tudi sam presenečen nad to ugotovitvijo, saj so tako njemu kot tudi poslanki Tamari Blažina v prejšnjih letih na deželni direkciji Agencije za prihodke zagotovili, da je problem rešen in da prevodi dokumentov iz slovenščine v italijanščino niso potrebni. »Kaže, da so davčne svetovalnice v Gorici brez težav sprejemale dokumentacijo v izključno slovenskem jeziku, v Tržiču pa so ponekod zahtevali tudi prevod v italijanščino. Očitno je na tem področju kar nekaj zmede,« ugotavlja Semolič in izpostavlja, da veljajo različna pravila tudi za pripadnike slovenske narodne skupnosti, ki lahko dokumente sami prevedejo oz. za prevod zaprosijo občinsko jezikovno službo, ter za italijansko govoreče Goričane, Tržičane itd., ki si morajo priskrbeti overjeni prevod, kar seveda predstavlja dodaten strošek. »To je smešno. Kako je mogoče preveriti, ali nekdo pripada slovenski manjšini?« se kritično sprašuje Semolič, ki se je o problemu pogovoril z deželno direktorico Agencije za prihodke Paolo Muratori.
»Direktorica mi je potrdila, da so pravila zaenkrat taka, povedala pa mi je tudi, da je prav v teh dneh posredovala sporočilo vsem pristojnim službam, naj bodo "fleksibilne" oz. naj sprejemajo tudi dokumentacijo v slovenskem jeziku, saj bo Agencija ob potrebi lahko poskrbela za prevode s pomočjo prevajalskih služb. Zagotovila mi je, da deželno vodstvo Agencije za prihodke na tem ne namerava ustvarjati težav davkoplačevalcem, temveč se zavzema za poenostavitev postopkov,« je vsebino pogovora z direktorico povzel Semolič in še napovedal, da bo Blažinova v Rimu posredovala za poenotenje pravil, ki se jih morajo davkoplačevalci držati v Dolini Aosta, v Bocnu in v FJK.