»Kljub vloženemu trudu nismo bili nagrajeni«

»Če upoštevamo samo pošolski pouk, lahko na grobo izračunamo, da nudimo gojencem okrog 8000 ur programa mesečno. Temu je seveda treba prišteti ludoteko, vrsto projektov za otroke in starše, tečaje, kulturne dogodke, poletno središče... Zaradi krčenja prispevkov smo bili v zadnjih letih primorani racionalizirati stroške in znižati število zaposlenih, ponudbe pa nismo okrnili, kvečjemu obratno. Kljub vloženemu trudu pa žal ugotavljamo, da nismo bili nagrajeni.« Tako pravi Kristina Knez, ravnateljica goriškega Dijaškega doma Simon Gregorčič, katerega člani so se pred kratkim zbrali na občnem zboru. Ob sprejemu obračuna in proračuna je bilo na dnevnem redu poročilo predsednika Dušana Košute, Knezova je prikazala razvejano ponudbo ustanove v Svetogorski ulici, slovenistka Ana Cukijati pa je podrobneje orisala potek tečaja slovenščine za srednješolce.
Pošolski pouk v Dijaškem domu obiskuje v letošnjem šolskem letu 85 otrok in mladih: 50 je osnovnošolcev, 27 srednješolcev, osem pa višješolcev. 20 predšolskih otrok pa obiskuje ludoteko Pikanogavička, kjer največ pozornosti posvečajo bogatitvi znanja slovenskega jezika, že dve leti pa izvajajo tudi program glasbene vzgoje z Damjano Golavšek. Preko sto otrok se je lani udeležilo poletnih dejavnosti, ki so jih morali zaradi krčenja finančnih sredstev in uvedbe dopolnilne blagajne v letu 2013 skrajšati za dva tedna. »Kljub temu smo otrokom vseh starostnih stopenj ponudili bogato paleto dejavnosti. Štiri programe bomo izvajali tudi letos, in sicer program za osnovnošolce, program za vrtce, športno šolo in pripravo na pouk. Poletno središče naj bi trajalo šest tednov, dodaten teden bo odvisen od datuma začetka pouka,« je povedala Knezova in naštela še dolg seznam projektov, s katerimi se je Dijaški dom prijavil (in zmagal) na raznih razpisih. Med temi je izpostavila projekt Šola za starše, projekt Mladi v centru in sodelovanje pri projektu Moja Slovenija.
»Kljub vloženemu trudu nas letošnja porazdelitev prispevkov iz Slovenije ni nagradila - tudi nam so namreč "odščipnili" 18 odstotkov sredstev -, z dežele pa nismo za letošnje leto prejeli še niti evra. To seveda postavlja v dvom celotno delovanje doma, katerega dejavnost je vsakodnevna. Skušali smo racionalizirati, nekaterih stroškov pa ustanova, kot je naša, preprosto ne more krčiti, saj delamo vendar z otroki in smo zanje odgovorni. Tu se spet odpira problem večkrat obljubljene reforme kriterijev financiranja ustanov slovenske manjšine. Ker denarja preprosto ni več, je treba določiti prioritete, do danes pa nismo videli nobenih stvarnih premikov v to smer,« je zaključila Kristina Knez.