Vojna ni bila naključje

»V prvi svetovni vojni danes vidimo največjo grozoto, zlo, ki bi se mu bilo treba izogniti za vsako ceno. Leta 1914 pa so razmišljali drugače: vojna je bila zanje sprejemljiv politični instrument. Vse vlade so bile takrat prepričane, da ravnajo racionalno in v državnem interesu. Prva svetovna vojna ima lahko številne interpretacije, samo ena je po mojem mnenju nemogoča: da je do vojne prišlo po naključju,« pravi Max Hastings, angleški vojni dopisnik in zgodovinar, ki so mu na goriškem festivalu èStoria podelili nagrado Friuladria za njegovo zadnje delo, »Catastrophe 1914: Europe Goes to War« (Katastrofa 1914: Evropa gre v vojno), ki je pred kratkim izšlo v italijanskem prevodu.
»Če bi leta 1914 Nemčija ne vstopila v vojno, bi ji nihče ne mogel preprečiti, da bi v nekaj desetletjih po zaslugi svojega gospodarstva in industrije zavladala Evropi, saj je bila med najbolj naprednimi državami celine. Zaviral jo je le vladni sistem, ki je zaostajal za kakih 50 let. Kajzer je moč svoje države še vedno meril po številu vojakov,« je izpostavil Hastings, po katerem je bila vojna iz britanskega vidika »nujna in pravilna« izbira, saj bi drugače nemško cesarstvo popolnoma prevladalo. In ravno Nemčiji pripisuje Hastings največjo odgovornost za izbruh prve svetovne vojne: »Umor Franca Ferdinanda sam po sebi ni bil dovolj dober razlog za napad na Srbijo. Če bi Nemčija Avstro-Ogrske ne podprla, bi vojne ne bilo,« je dejal nagrajenec.