»V kripto sodi tudi plošča o škvadrističnem nasilju«

V italijanskem krajevnem časopisju se je ves prejšnji teden vleklo pisanje o nekdanji fašistični »kripti« v kletnih prostorih goriškega Trgovskega doma z vhodom tudi iz Ulice Petrarca. Običajni nostalgiki - nekatere so novinarski kolegi dobesedno potegnili iz »ropotarnice« - bi jo radi ovrednotili, čeprav z izjemo marmornatih sten v njej ni več ničesar, kar bi spominjalo na fašistični čas (mimogrede, mar ni na podlagi italijanske zakonodaje apologija fašizma kaznivo dejanje?). V razpravo se s predlogom, ki je vreden objave, vključuje goriški družbeni delavec Franco Miccoli.
»Lojzeta Bratuža in štiri pevce so na božično vigilijo leta 1936 ugrabili in odpeljali na sedež fašistične stranke v Podgori, kjer so jim dali piti ricinusovo olje. Bratuža so z nožem, uperjenim v vrat, prisilili, naj spije strojno olje z zbrušenim železom. Umrl je po hudih bolečinah nekaj dni kasneje. Podobnih škvadrističnih napadov je bilo še veliko, vendar so nanje ljudje - marsikdaj tudi žrtve - pozabili,« pravi Miccoli in opozarja na škvadristični napad leta 1938 v Šentvidu pri Vipavi, ki je po vojni postal Podnanos. »Avtobus podjetja Ribi je krožil po Goriškem in pobiral švadriste, ki so se odpravljali v Šentvid. Nekaj Goričanov se še spominja, kako so nato paradirali po Korzu. Bili so umazani in oprašeni, s sabo so imeli cel kup ukradenega blaga; pršute, salame, vino ... Svoj pohod so celo posneli na filmski trak in nato posnetke predvajali po Soški in Vipavski dolini, da so ustrahovali domačine. Ko so se leta 1942 zgodili tragični dogodki v Ustju, so švadristi na Vipavskem okradli več domačij, katerih stanovalci so bili v internaciji. Takrat so v dvorano Petrarca (v Trgovskem domu, op.ur.) pripeljali pokradeno pohištvo in hišno opremo. Posegli so tudi karabinjerji, vendar nihče se ni zmenil za njihov zapisnik o dogajanju,« pravi Miccoli in dodaja: »Obnove in ovrednotenja kripte bi se lahko lotili le, če bi vanjo postavili ploščo z napisom, da se je v teh prostorih dogajalo nasilje - žrtve so bili antifašisti in Slovenci. V tej dvorani so prirejali tudi praznike - prave "baldorie", zabavali so se namreč ob zaključku svojih škvadrističnih pohodov. Če že hočejo ohraniti kripto, naj vedo, da zgodovina mora biti popolna in da se je treba zgodovinskih dogodkov spominjati v celoti.«