NLB po 35 letih odhaja iz Italije

Ugibanj o prihodnosti edine podružnice Nove Ljubljanske banke (NLB) v Italiji je konec. Odločitev o zaprtju je bila sprejeta že pred časom, čeprav je uprava banke v Ljubljani doslej še ni uradno potrdila. Pač pa jo je potrdil kabinet premierke Alenke Bratušek, saj se odgovor podpredsedniku deželnega sveta FJK Igorju Gabrovcu konča s tem stavkom: »V skladu z navedenim pravni red v Republiki Sloveniji ne daje možnosti vplivanja na poslovno odločitev NLB d.d., da se zapre podružnico v Trstu.«
Neuradni viri potrjujejo, da je postopek v teku in da bodo banko na Opčinah dokončno zaprli v letu 2015. NLB je openski podružnici, ki je v letu 2012 izkazala večjo izgubo, v zadnjih letih namenila bistveno manj sredstev za poslovanje in jo tako omejila. Načrt prestrukturiranja predvideva, da naj bi do konca leta 2014 zmanjšali število zaposlenih v celotni banki NLB d.d. za petino v primerjavi z oktobrom 2012. Takrat je bilo skoraj 3600 zaposlenih, odpustili naj bi jih okrog 700. Aprila bodo v Sloveniji zaprli 22 poslovalnic, odstranjevanje »suhih vej« pa je povzročilo protest podeželskih županov, ki pozivajo celo k bojkotu banke. Dejstvo je, da je NLB prejela državno pomoč v obliki dokapitalizacije (država je zdaj 100-odstotna lastnica banke), in to ob privoljenju Evropske komisije, ki od banke (in Slovenije) zahteva izpolnjevanje sprejetih obvez.
Podružnica NLB na Dunajski cesti na Opčinah, v kateri dela 19 ljudi, je edina podružnica zunaj meja Slovenije (v drugih državah so hčerinske družbe), posluje pa samo s podjetji - slovenskimi in italijanskimi. Čezmejni investitorji dobijo tu storitve, ki jih v domovini ne bi našli, pa tudi hitrejše in cenejše unovčenje čekov idr. Pred nekaj leti so se italijanska podjetja obračala na tržaško NLB tudi za nekoliko bolj tvegane investicije na Balkanu, zdaj te niso več aktualne. Predstavniki uslužbencev ne dajejo izjav, vemo pa, da je bilo še leta 2009 29 zaposlenih, nakar se je začelo varčevanje.
Ljubljanska banka (pozneje NLB) je na italijanskem tržišču od leta 1979, ko je v Milanu, ekonomski prestolnici Italije, odprla predstavništvo, leta 1991 pa podružnico, ki je spodbujala gospodarske izmenjave in naložbe. Leta 1999 so jo preselili v Trst (na Trg Oberdan), 10 let pozneje na Opčine. Nov sedež - veliko energetsko varčno stavbo, katere prihodnost je neznana - je 22. marca 2010 odprl premier Borut Pahor z besedami, da je to »znak ambicij slovenskega finančnega trga in slovenske ekonomije«. V resnici se je NLB tedaj umaknila iz središča Trsta na Kras, le nekaj mesecev pozneje pa je med svoje smernice uvrstila postopen umik z italijanskega in drugih nestrateških trgov. Ambicije so se namreč z izbruhom krize slabih posojil in skorajšnjim kolapsom slovenskega bančnega sistema hudo zreducirale.