Res junaško vinogradništvo

»Pred desetimi leti si ne bi mogli zamisliti take pobude.« V teh besedah deželnega podpredsednika združenja sommelierjev Roberta Filipaza tiči srž letošnje 8. izvedbe Morja in vitovske, paradne predstave najbolj znane kraške avtohtone vinske sorte. V zadnjem desetletju se je število vinogradnikov, ki proizvajajo vrhunska vina podvojilo, potrojilo, početverilo; vina so postala vse bolj kakovostna in so začela s prestižnimi nagradami osvajati zahtevno italijansko vinsko tržišče. Tako je zanimanje za vitovsko poskočilo; kraški vinogradniki so postali gostje vsedržavnih vinskih prireditev, predstavitev vin pa je postala obenem predstavitev ozemlja, na katerem ta vina nastajajo.
Prav o vinu in kraškem ozemlju je bil govor na zasedanju, ki je včeraj uvedlo letošnjo izvedbo Morja in vitovske. Zgodovinar območja Fulvio Colombo je nakazal zgodovinsko prisotnost vnogradništva na Krasu (Praprot in Prosek sta prednjačila že pred 700 leti). Stelio Smotlak je izpostavil estetski videz urejenih vinogradov (za razliko od zaraščene, ne-estetske krajine). Zanj je kraško vinogradništvo estetsko, vinogradniki pa »herojski posredovalci narave.«
»Junaško vinogradništvo« je bil naslov zasedanja. Ob Krasu obstajajo v Italiji še druga naravno podobno neprijazna območja, na katerih gojijo trto. Kraški vinogradniki so imeli te dni v gosteh predstavnika z dveh takih območij.
Francesco Carfagna je predstavil trdo delo vinogradnikov na otoku Giglio (trte rastejo na prgišču zemlje, kar med skalami ...); Walter De Battè je seznanil prisotne z vse bolj težkimi pogoji vinogradnikov na območju Cinque terre v Liguriji. Tam so si prej zamislili paštnaste vinograde kot vasi. Ampak: nekoč je bilo obdelanih do 1.500 hektarjev vinogradov, sedaj jih ostaja le še 80. In tudi tam imajo opravka - kot na Krasu - s požrešnimi naravnimi rušilci: divjimi prašiči.